fbpx

Afero z arbitražo po zaslišanju Knovsa zaznamovali diletantstvo, laži in valjenje krivde na druge

Grobar arbitražnega sporazuma Karl Erjavec. (Foto: STA)

Komisija državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) je v sredo, 29. maja 2019, v zvezi s prisluhi, ki so torpedirali arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško, zaslišala nekdanjega direktorja Sove Rupnika, slovenskega arbitra Sekolca ter bivšo uslužbenko zunanjega ministrstva Drenikovo. Minister Karl Erjavec je po zaslišanju predsedniku Knovsa Mateju Toninu celo očital, da zlorablja komisijo, da je notoričen lažnivec in da s svojim ravnanjem škodi slovenskim interesom.

Tonin je v odzivu na Erjavčeve navedbe izpostavil, da je obramba vpletenih v arbitražni fiasko s poudarjanjem, da bi morali na vse skupaj pozabiti, razumljiva, a v vsaki demokratični državi nesprejemljiva. V sporočilu za javnost je še zapisal, da z iskanjem resnice o stvareh, ki jih je arbitražno sodišče že ugotovilo in so dejstvo, ne moremo v ničemer ogroziti slovenskih interesov, lahko pa preprečimo tovrstne napake v prihodnosti. Kot je poudaril Tonin, je dolžnost Knovsa, da ugotovi, ali je Sova pri arbitraži ustrezno izobrazila in tehnično opremila ljudi na zunanjem ministrstvu. Cilj poročila, ki ga bo pripravila komisija, pa je identifikacija pomanjkljivosti in šibkosti pri varovanju strateških interesov Slovenije, nato pa tudi priprava priporočil za njihovo odpravo.

“Njihovo pričanje je bilo navzkrižno,” je o pričanjih nekdanjih direktorjev Sove Andreja Rupnika in Zorana Klemenčiča v primerjavi s pričanjem Simone Drenik po poročanju STA povedal predsednik Knovsa Matej Tonin. Ob tej ugotovitvi je Tonin napovedal, da bo Knovs 4. julija opravil pogovore še s preostalimi nekdanjimi direktorji Sove z namenom ugotavljanja resnice. Kot eno glavnih ugotovitev je Tonin navedel trditev, da “je šla Hrvaška v arbitražni postopek neiskreno in da je ves čas postopka iskala načine, kako se umakniti iz arbitraže”. Izprašani so poleg tega trdili, da se je Hrvaška trudila kršiti arbitražni postopek in spodbujati slovensko stran k oporekanju.

Med vodilnimi pomanjkanje varnostne kulture
Navedba spominja na iskanje izgovorov. Namreč, ugotovitve Knovsa z ničimer ne ugotavljajo krivde, temveč zgolj ponavljajo že dolgo ustaljeno mantro v zvezi s propadlo arbitražo, da so slovenskega arbitra Jerneja Sekolca ujeli v prisluhih, a se zanemarja, da Sekolčevih pogovorov sploh ne bi smelo biti. Tonin je tako povedal, da ne morejo izključiti možnosti, da so hrvaški obveščevalci na svojo stran pridobili kogarkoli, ki je bil blizu informacijam o postopkih na slovenski strani.

Nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik (Foto: STA)

Sekolec naj bi za svoj del odgovornosti pri torpediranju arbitražnega postopka, pravi Tonin, izrazil obžalovanje. Sam se pred novinarji ni želel pojavljati, temveč je zgradbo DZ zapustil skozi stranski izhod.

Zaslišanja pa so pokazala, da so bile v arbitražnem postopku na slovenski strani prisotne številne pomanjkljivosti glede varnostne kulture in osveščenosti. Kakor smo poročali že v preteklosti, je Sova že v času priprav na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 kupila napreden strežnik in šifrirane terminale za govorno komuniciranje ljudi na pomembnih položajih. Vsa oprema je bila tudi v skladu z zahtevami varnostnih standardov EU in zveze Nato. A sta se od takrat varnostnih protokolov držala edino tedanji premier Janez Janša in notranji minister Dragutin Mate. Z vlado Boruta Pahorja je zavedanje o potrebi po samozaščiti še dodatno upadlo, medtem ko naj bi se v vladi Mira Cerarja zgolj eden držal varnostnih protokolov.

Obveščevalci valijo krivdo na politiko
Vsekakor je afera, ki jo je na plan potegnil predsednik vlade Marjan Šarec z namenom nabiranja poceni političnih točk, še enkrat nazorno pokazala, koliko stvari na različnih koncih je šlo narobe. Namreč, posnetki tajnih pogovorov med Drenikovo in Sekolcem so leta 2015 služili kot zadosten razlog za hrvaški izstop iz arbitražnega procesa, ki je bil po mnenju Zagreba “nepovratno kompromitiran”.

Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin (Foto: STA)

Takratni zunanji minister Karl Erjavec se je namreč že mesece pred tem rad nasmihal kameram in pripovedoval, kako je prepričan, da se bo arbitraža iztekla v slovensko korist. Končalo se je s hrvaškim izstopom iz arbitraže, katere razsodbo o poteku meje med državama do danes priznava zgolj Slovenija.

Tonin je napovedal, da bosta 28. junija pred Knovsom o celotni zadevi izprašana še nekdanja zunanja ministra Erjavec in Samuel Žbogar. Končno poročilo, ki naj bi bilo pripravljeno v juliju, bo komisija kot zaupno predstavila poslancem DZ. Nadaljnji ukrepi pa naj bi bili po Toninovih trditvah odvisni od “politične volje večine v parlamentu”.

R. O.