Ministrica Alenka Bratušek povsem iztirila: Namesto da bi skrbela za propadlo infrastrukturo, hodi na partizanske proslave in sabotira ustavno odločbo!

Foto: Ministrstvo za infrastrukturo

Nekaj gnilega se dogaja v deželi Slovenski, bi lahko priredili znameniti Shakespearov citat iz njegovega Hamleta. Tokrat je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v soboto nastopila kot osrednja govornica na še eni izmed partizanskih epopej, kakršne so se dogajala v času 2. svetovne vojne. Toda kakšno povezavo ima partizanski boj z ministrstvom za infrastrukturo? Ali so partizani zaslužni za kakšen gradbeni projekt v v času 2. svetovne vojne? Ne, raje so podirali in požigali. “Jebem ti život. Prometno kolabirana država, na ministrstvu za infrastrukturo pa o bitki iz 2. sv. v., že jutri pa ministrica z ekipo zbira podpise za referendum o financiranju zasebnih šol. A sm js čudn, al nas nekdo rejpa v glavo?!?” se glasi jezen odziv enega izmed državljanov na Twitterju. Projekti, kot so 2. tir, karavanški predor, tretja razvojna os in številni drugi, so še vedno le mrtva črka na papirju.

Partizanske proslave so se v zadnjih letih spremenile v napenjanje levičarskega ega in novo pisanje zgodovine o 2. svetovni vojni in narodnoosvobodilnem boju, ki se je dogajal na slovenskih tleh. Tokrat je na osrednji partizanski proslavi na Čreti nastopila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Za presenečenje je poskrbelo prav njeno osrednjo ministrstvo, ki je preko Twitterja delilo naslednje obvestilo za javnost: “‘Na Čreti in v drugih spopadih so partizani premagali veliko večje skupine sovražnika. S tem so pokazali in dokazali, da sta za uspeh predvsem pomembni srčnost in predanost,’ je na proslavi NOB na Čreti med drugim povedala slavnostna govorka ministrica @mzs rs @ABratusek.” Sporočilo je že sprožilo jezne odzive slovenske javnosti; kaj imajo skupnega partizanski boji in ministrstvo za infrastrukturo? Ali so partizani zgradili kilometre novih cestnih povezav, železniških tirov in druge infrastrukture v času 2. svetovne vojne? Kolikor nas spomin ne vara, so raje požigali in podirali. Številne požgane ter oropane slovenske vasi in gradovi bodo večen opomin na njihova grozodejstva.

“Jebem ti život. Prometno kolabirana država, na ministrstvu za infrastrukturo pa o bitki iz 2. sv. v., že jutri pa ministrica z ekipo zbira podpise za referendum o financiranju zasebnih šol. A sm js čudn, al nas nekdo rejpa v glavo?!?” pa je le eno izmed sporočil jeznih državljanov, ki so se odzvali na nastop infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, po novem tudi veliko strokovnjakinje za kadrovanje v energetski podjetjih. Njeno ministrstvo, ki je odgovorno za infrastrukturo v celotni Sloveniji, pa se malo ukvarja s partizanskimi boji, ki večine današnje mlade populacije sploh ne zanima, saj jo zanima le, kako na krutem slovenskem trgu delovne sile čim prej dobiti službo. Vendar se s tem populizem Bratuškove ne preneha.

Namesto svojega dela se bo ukvarjala z zbiranjem podpisov za peticijo glede financiranja zasebnih šol, pri čemer je ustavno sodišče jasno odločilo, po kakšnih kriterijih se morajo te šole financirati. Vendar je Bratuškova zavohala novo politično nišo za razkroj slovenske javnosti in skupaj s svojo zvesto politično prijateljico Mašo Kociper zbira podpise za svojo nepotrebno peticijo, ki ne koristi nikomur. Medtem ko se Alenka Bratušek veselo slika ob otvoritvah slovenskih krožišč, je nad njenima glavnima projektoma vedno več temnih oblakov. Projekta 2. tir in karavanški predor sta še vedno mrtva črka na papirju, saj se Bratuškova s svojo skupino zvestih podložnikov ukvarja s tem, kako ta posel zagotoviti “našim”, na primer gradbenemu baronu Stojanu Petriču.

Za Bratuškovo pravi infrastrukturni problemi ne obstajajo – le ideološki in denarni
Poleg karavanškega predora in 2. tira je še nekaj težav in zablod, ki se dogajajo na področju infrastrukture. Koroška je od Slovenije odrezana že več kot stoletje in kot kaže, bo tako še nekaj časa ostalo. Zelo tih projekt, ki je zelo oddaljen od zanimanja slovenske javnosti, je tudi projekt železniška proga med Mariborom in Šentiljem, ki je po nekaterih ocenah vreden približno 100 milijonov evrov. Ceste na slovenskem podeželju so v katastrofalnem stanju, a ministrice to ne zanima.

Veliko slovenskih državljanov je v poletnih mesecih pogosto slabe volje, ko spremljajo vsakoletno popravljanje slovenskih avtocest delavcev Darsa. Železniška nesreča v Hrastovljah, ki se je zgodila zaradi slabo vzdrževanih železniških tirov, bi skoraj povzročila kolaps Rižanskega vodovoda in oskrbe z vodo slovenskih prebivalcev na Primorskem. Vendar za Alenko Bratušek to niso težave, ki bi zadevale večino državljanov v Sloveniji. Veliko pomembneje je, kdo je predsednik uprave in nadzornik na Sodu in kako zagotoviti “našim” vse najodmevnejše slovenske infrastrukturne projekte.

Veliko pomembneje je zganjati medijsko gonjo proti slovenskim zasebnim šolam, saj bi uveljavitev odločbe ustavnega sodišča stala slovenske državljane le dobrih 300 tisoč evrov. Samo vrednost odpisa dolgov njenemu bivšemu strankarskemu “tovarišu” Zoranu Jankoviću bi slovensko zasebno šolstvo financirala naslednjih 150 let! Res je nekaj gnilega v deželi Sloveniji.

Samo Samec