Aleš Hojs – tarča političnega podzemlja

Foto: Demokracija

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v zadnjem času postal glavna tarča političnega podzemlja, in to tako zelo, da so njegovo usodo vezali tudi na usodo kmetijske ministrice Aleksandre Pivec.

Pivčeva je namreč že odstopila s funkcije predsednice DeSUS, a napovedala vnovično kandidaturo na prihodnjem kongresu – seveda, če jo bo sploh lahko vložila, saj so govorice o njeni izključitvi iz stranke vse glasnejše. Prav tako je nejasna njena usoda glede delovanja v vladi, saj je z razrešitvijo direktorja Zavoda za gozdove RS Damjana Oražma dokončno postala nezaželena in se lahko zgodi, da bo od njenega statusa odvisno tudi glasovanje o interpelaciji proti Hojsu. Za zdaj v stranki DeSUS zagotavljajo, da bodo glasovali v skladu s koalicijsko pogodbo, vendar pa globoka država pritiska čedalje huje.

Ko koncert postane politično vprašanje

Zanimivo je, da so interpelacijo proti Hojsu poslanci strank tranzicijske levice (SD, Levica, LMŠ, SAB) vložili že 9. junija letos. 24. junija, dan pred osrednjim državnim praznikom, je Hojs vse navedene očitke zavrnil. Ti so se v glavnem nanašali na to, da je notranje ministrstvo odpravilo odločbo mariborske upravne enote, s katero je slednja prepovedala koncert hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona. Hojs je kmalu po tistem zaradi policijske preiskave ministrskega kolega Zdravka Počivalška napovedal svoj odstop, kasneje pa odstop »zamrznil«. S tem je interpelacija spet postala aktualna, dopolniti pa so jo sklenili z novimi očitki, ki se nanašajo na njegova navodila za revizijo preiskav NPU nekaterih politično najodmevnejših škandalov. No, poslanski skupini LMŠ je ob tem nekoliko ponagajal COVID-19, saj se je peterica njenih poslancev znašla v karanteni, zato so morali sejo, na kateri naj bi obravnavali interpelacijo proti Hojsu, preložiti s ponedeljka, 14. septembra, na nekaj dni kasneje.

Jasno pa je, da je izhodišče interpelacije še vedno koncert, ki ga je prepovedala mariborska upravna enota zaradi varnostnih tveganj, dejansko pa zaradi ideološkega nasprotovanja namišljenemu sovražniku. Thompson je namreč za popkulturno levico sporen, ker s svojo glasbo med ljudi prinaša krščansko in domoljubno sporočilo, dokazov o tem, da bi v svoje skladbe vnašal tudi ustaštvo, rasizem in šovinizem, pa ni, čeprav so mu skušali v domovini podtakniti razvpito skladbo o Jasenovcu. Velja pa tudi spomniti, da je ministrica prejšnje vlade Ksenija Klampfer še kot načelnica UE Maribor poskrbela za prvo prepoved koncerta in bila nato politično nagrajena za svoje delo.

Ko »pošteni policisti« ovadijo ministra

Čeprav je bilo že neštetokrat pojasnjeno, da je odreditev notranjega ministra Aleš Hojsa za revizijo preiskovalnih postopkov NPU v skladu z zakonom, pa se pritiski političnega podzemlja nadaljujejo na čedalje bolj umazan način. Na spletni strani smo že pisali o obtožbah medijev na račun državnega sekretarja Franca Kanglerja, češ da je skušal rešiti svojega znanca Jožeta Kojca pred sodnim postopkom. Sedaj sta zaradi omenjenega primera ovadena oba, tako Kangler kot Hojs, češ da sta zlorabila položaj in skušala pridobiti nepremoženjsko korist določeni osebi. Med ovadenimi je tudi Lado Bradač, direktor direktorata za policijo na MNZ. Pod ovadbo so se podpisali »pošteni policisti«, ki se sklicujejo na poročanje portala 24ur.com, ki ga ureja Jure Tepina. Skratka, anonimna ovadba, tempirana v čas neposredno pred parlamentarno obravnavo o interpelaciji proti ministru Hojsu, slog pa spominja na anonimno »podporo zaposlenih« prejšnjemu direktorju NPU Darku Muženiču. Bržkone pa je motiv za takšno ovadbo tudi Hojsov nastop v oddaji Tarča, kjer je z argumenti razorožil vse svoje tožnike – morda je tudi to razlog, da je oddaja Tarča teden dni kasneje odpadla, v javnost pa so medtem že pricurljali podatki, ki bi morali biti razlog za takšne oddaje, namreč nov odpis milijonskih dolgov družini Janković in padlemu tajkunu iz Foruma 21 Zdenku Pavčku.

Politično podzemlje se trese

Kot je na Twitterju ovadbo komentiral Hojs, je bila slednja vložena »zaradi zahteve, da se preveri, zakaj se v milijonskih oškodovanjih javnega denarja in pranja denarja za teroriste ni zgodilo nič«. Z julijskimi usmeritvami in obveznimi navodili za izvajanje policijskih nalog pri odkrivanju in preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj je namreč Hojs odredil revizijo preiskav v Banki Slovenije iz leta 2012, primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, lani zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru Farrokh, primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji. Očitno je s tem dregnil v osje gnezdo in sprožil besno reakcijo političnega podzemlja, kar nakazuje tudi nervozno obnašanje poslanca SD Matjaža Nemca, ki sedaj vodi KNOVS. Se tako obeta konec mirnih noči za tiste, ki jim je policija pri škandaloznih poslih gledala skozi prste?

Čeprav je jasno, da je odreditev notranjega ministra za revizijo preiskovalnih postopkov NPU povsem v skladu z zakonom, se pritiski političnega podzemlja nadaljujejo.

Gašper Blažič