fbpx

Ali bo direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Tanja Muha plačala kazen za kršitev zakonodaje iz svojega žepa?

Direktorica AKOS Tanja Muha. (Foto: STA)

Tanja Muha je direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). V našem mediju smo razkrili, da je AKOS odgovoren za zamudo s podelitvijo določenih frekvenčnih pasov, kar je z vidika prava EU popolnoma nesprejemljivo in v celoti neupoštevano, je zapisal Matej Avbelj v pravnem mnenju. Zato sprašujemo direktorico AKOS-a Tanjo Muho, ali bo morebitno kazen s strani Evropske unije plačala sama in v primeru dokazane kršitve odstopila iz svojega položaja. Odgovor smo prejeli danes. Lahko si ga preberete na koncu članka.

Agencija za komunikacijska omrežja se je odločila za javni razpis, preko katerega bodo podelili določene frekvenčne pasove. Vendar so ob tem kršili eno temeljnih pravnih načel EU, to je, da država ene svoje kršitve ne more sanirati tako, da zakrivi drugo. Še posebej pa to velja na področju implementacije direktiv, kjer je Sodišče EU, celo brez izrecne pogodbene podlage, priznalo neposreden učinek direktiv prav za to, da država iz naslova svoje kršitve ne bi mogla črpati nikakršne koristi.

Republika Slovenija do izteka roka za implementacijo tako ni sprejela niti zakona za uskladitev s to Direktivo, kaj šele vseh drugih potrebnih predpisov, čeprav je za to imela dve leti časa. Ob tem dejstvu se porajata vsaj dve vprašanji, in sicer se splošno pravno vprašanje glasi, ali se je AKOS v opisani pravni situaciji, ko Republika Slovenija očitno ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, tri dni pred potekom roka za implementacijo Direktive EECC, na nacionalni pravni podlagi, ki je očitno in neposredno v nasprotju s pravom EU, odločila objaviti, s pravom EU neskladen, javni razpis.

Profesor evropskega prava dr. Matej Avbelj. (Foto: Posnetek zaslona)

Slovenija morala zaradi zamude o pravnih direktivah EU plačati 750 tisoč evrov kazni.
Posebno vprašanje pa se glasi, kako na odgovor na splošno vprašanje, vpliva položaj konkretnega podjetja, ki bi v primeru, da bi Republika Slovenija ravnala v skladu s pravom EU, bilo v drugačnem, bolj ugodnem pravnem položaju, kot je v primeru razpisa, ki poteka na nacionalni pravni podlagi, ki ni usklajena s pravom EU?

“Nesporno je, da Republika Slovenija svoje obveznosti po pravu EU ni izpolnila, ker Direktive EECC ni prenesla v nacionalni pravni red, saj na podlagi informacij spletnega portala e-uprava izhaja, da je ZEKom-2, kot temeljni zakon za implementacijo, še vedno v pripravi znotraj resornega ministrstva (MJU),” je zapisal strokovnjak za evropsko pravo dr. Matej Avbelj.

Omenjeni primer izkazuje še eno površnost slovenskih uradnikov. Povprečnega državljana bi predvsem zanimalo, kako zaposlenim na AKOS-u pod vodstvom Tanje Muhe niso bili sposobni implementirati pravnih odločb Evropske Unije. Čas za sprejem so imeli dve leti. Slovenija je pred kratkim morala plačati 750 tisoč evrov zaradi neprejetja vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo MiFID II, oziroma vsekakor s tem, da je o teh zakonih in drugih predpisih ni obvestila in ni izpolnila obveznosti iz člena 93 v tej direktivi. Odgovorni za pravni fiasko pa sta bili vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca.

Odgovor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS):

Ustrezna in pravočasna implementacija evropskih direktiv v slovenski pravni red ni v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah oz. EECC (Direktiva EU 2018/1972), na katerega se sklicuje dr. Avbelj v svojem pravnem mnenju, bi sicer v slovenski pravni red moral biti prenesen najkasneje do 21.12.2020.

V zvezi s tem je na Ministrstvu za javno upravo v pripravi nov Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki bo moral biti sprejet v Državnem zboru RS. Niti agencija niti njegov direktor za nepravočasen prenos direktive v nacionalni pravni red zato ne moreta biti odškodninsko odgovorna. Poleg tega ni agencija nikoli navajala, da je javni razpis morala objaviti, pa čeprav v nasprotju s pravom EU, ampak zgolj da z razpisom ne more čakati na sprejem ZEKom-2. Ne glede na navedeno pa je agencija v javnem razpisu z javno dražbo za dodelitev frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom upoštevala določila EECC.

Luka Perš