fbpx

Sledenje za spornimi 250 tisoč evri STA: So jih prikrili preko faktoringa?

Direktor STA Bojan Veselinovič (Foto: STA)

V naše uredništvo smo dobili namig, na kakšen način bi lahko Slovenska tiskovna agencija oškodovala slovenski proračun za 250 tisoč evrov. To naj bi se zgodilo preko odkupa terjatve Dnevnika do STA s strani Nove kreditne banke Maribor. Na Erar-ju lahko vidite, da je STA v letošnjem januarju nakazala 250 tisoč evrov NKBM. Na naša vprašanja glede tega nakazila je odgovoril direktor STA Bojan Veselinovič, in sicer, da s podpisano pogodbo z Dnevnikom, STA ni oškodovala slovenskega proračuna niti za cent, “kaj šele za 250 tisoč evrov. Naše tržne pogodbe, kakršna je tudi z Dnevnikom, so del tržne dejavnosti in računovodsko skladne z veljavnimi predpisi in povsem ločene od sredstev za opravljanje javne službe (tako po prihodkovni kot po stroškovni plati.). Celotno poslovanje je tudi vsako leto pregledano s strani revizorjev.” Zavrnil pa je tudi naše navedbe, da je plačilo NKBM plačilo za, s strani Dnevnika, prodano terjatev do STA. Enako je vse namige zavrnil predsednik družbe Dnevnik, Bojan Petan. Na naše vprašanje je odgovoril, da družba Dnevnik ni prodala banki NKBM niti komurkoli drugemu nobenih terjatev do STA. Ne glede na vse, naši viri zatrjujejo, da je odgovor Veselinoviča zelo splošen in “umetniški”.

V preteklem tednu je nadzornik Slovenske tiskovne agencije Radovan Cerjak v oddaji Tema dneva izjavil, da je po eni izmed videnih pogodb, STA oškodovala slovenske davkoplačevalce za vsaj 250 tisoč evrov. Kot se je izvedelo, naj bi šlo za pogodbe med Slovensko tiskovno agencijo in Dnevnikom, kjer je bil prej zaposlen direktor STA Bojan Veselinovič. Celotna zadeva oškodovanja davkoplačevalskega denarja v režiji Dnevnika in STA naj bi potekala preko Nove kreditne banke Maribor s pomočjo faktoringa.

Opozorili so nas, da v primeru, ko ne želiš dejansko razkriti posla, skriješ prejemnika denarja, to je denarni tok. To pomeni, da banka “odkupi” terjatev. Tako postane “upnik” banka. S tem pa se pretrga vez med dejanskim naročnikom in dejanskim izvajalcem. S tem se doseže, da dejanski posel med pogodbenima strankama na ERAR-ju ni viden. Odkup terjatev (enkratna odprodaja) oziroma faktoring (redna odprodaja) pomeni, da lahko stranka pride po hitrem postopku do likvidnih sredstev pri prodaji blaga ali storitev z daljšimi plačilnimi roki (30, 60 ali tudi 120 dni). Le s tem si lahko podjetja zagotovijo boljšo likvidnost ter hiter, stalen in zanesljiv dostop do financiranja.

Foto: STA

Preko faktoringa bi lahko “oprali” 250 tisoč evrov 
Celoten proces naj bi potekal na sledeč način. Banka NKBM, po besedah naših virov, odkupuje terjatve, vendar ne kot to počne večina večjih bank v Sloveniji, preko hčerinske družbe, ampak kar v sklopu svoje dejavnosti. Upnik v poslu postane banka oz. tisti, ki dela faktoring. Le ta prejme sredstva od plačnika oz. naročnika. Banka v tem primeru plača upniku, torej v našem primeru časopisni hiši Dnevnik. Pri tem se morajo zakriti finančne sledi, da te ne bi bile vidne v Erarju, ki lahko pokaže vse transakcije proračunskih uporabnikov in družb v večinski lasti države. Zato sta STA in Dnevnik izkoristila faktoring preko banke, ki ni v državni lasti.

Bojan Petan (Foto: STA)

Tako je, po pripovedovanju naših virov, Dnevnik odprodal terjatev do STA in bil poplačan. NKBM naj bi ob zapadlosti prejela sredstva od STA, saj je bila terjatev od Dnevnika “prenesena” z odkupom na NKBM. Tako naj zadeva ne bi bila vidna preko ERAR-ja in sicer, da je STA dejansko plačal Dnevniku 250 tisoč evrov. V nadaljevanju nas opozorijo, da je po podatkih na Erarju vidno, da je STA plačala še 500 evrov več kot je bila pogodbena vrednost. Torej za dolg iz pogodbe je stroške odkupa krila STA. To se jim zdi skrajno nenavadno, saj se ve, da sta NKBM in Dnevnik oba sedaj v zasebni lasti in morebitne transakcij med njima niso vidne. V resnici pa gre samo za nakazilo STA na NKBM. S tem obvodom pa STA ni izvedla nobenega direktnega nakazila Dnevniku. Mogoče je naključje, a govorimo o skoraj identičnem znesku kot v primeru pogodbe, o kateri je govoril nadzornik Radovan Cerjak.

Namige o tovrstnih pravnih poslih smo preverili tudi pri lastniku Dnevnika Bojanu Petanu, ki pa je zanikal, da bi družba Dnevnik d.d. prodala terjatev do STA banki NKBM ali komurkoli drugemu.

Zakaj je torej STA potrebovala kratkoročni kredit NKBM v višini 250 tisoč evrov?
Naša raziskovanja je kategorično zavrnil tudi direktor STA Bojan Veselinovič. Na vprašanje, ali je STA prenašala terjatve do Dnevnika na NKBM, je odgovoril, da ne. Enako je zanikal, da je NKBM prejela denar od STA zaradi zapadlosti terjatev do Dnevnika. “Zneski izpisani v priloženem dokumentu izkazujejo transakcije do banke NKBM, kjer ima STA odprt bančni račun. Plačila se nanašajo na opravljene bančne storitve in vračilo kratkoročnega revolvinga v višini 250.000 evrov,” nam odgovori Veselinovič. Odgovor smo prejeli tudi s strani NKBM, kjer so nam pojasnili, da posameznih poslov ne komentirajo in da z navedenimi informacijami tudi sicer ne razpolagajo. Veselinovič prav tako meni, da s podpisano pogodbo z Dnevnikom, Slovenska tiskovna agencija ni oškodovala slovenskega proračuna niti za cent, “kaj šele za 250 tisoč evrov.” Sklenjena tržna pogodba, kakršna je tudi njihova z Dnevnikom, je del tržne dejavnosti. Zatrjuje, da je vse računovodsko skladno z veljavnimi predpisi in da je povsem ločeno od sredstev za opravljanje javne službe (tako po prihodkovni kot po stroškovni plati).

Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič (Foto: STA)

Ne glede na odgovor Veselinoviča so nas naši viri opozorili, da se v njegovih trditvah skriva veliko lukenj. Dolgoletni direktor STA nam je povedal, da se plačila za NKBM nanašajo na opravljene bančne storitve in vračilo kratkoročnega revolvinga v višini 250 tisoč evrov. Revolving kredit pomeni t.i. kratkoročni kredit, ki ga občasno koristiš. Veselinovič je med drugim zapisal, da so ga vrnili in zaprli v celoti, kar po mnenju naših poznavalcev pomeni, da je bil pred vračilom polno koriščen.

Narava revolvinga vsekakor ni, da je do vračila polno koriščen. Pri tem se upravičeno sprašujemo, s čim so nadomestili ta sredstva, saj je očitno, da so posojila do konca koristili v polnem znesku. Prav tako pa je iz javno dostopnih računovodskih podatkov za zadnjih nekaj let možno videti, da je na pasivni strani, stanje dokaj monotono. Družba redno odplačuje dolgoročno posojilo in ima tudi za cca. 60 tisoč evrov kratkoročnega posojila. Od kje sedaj ta nenadna potreba po tako velikih kratkoročnih sredstvih, iz javno dostopnih podatkov ni možno razbrati.

Ena izmed možnosti sicer je, da so znesek porabili za plače, saj mesečni strošek plač v družbi STA znaša skoraj 300 tisoč evrov. Pri tem naj poudarimo, da se ne moremo nikakor strinjati z izjavo Veselinoviča, da smotrnost in pravilnost pogodb pregledujejo revizorji. Že osnovna pravno-ekonomska izobrazba pove, da revizorji pregledujejo le pravilno računovodsko poslovanje, zato ne sprejmemo teorije, da so revizorji pregledali vse pogodbe in da so v vseh pogledih neoporečne. Javnost bi lahko izvedela, kaj se je v letu 2020 tako spremenilo, da so potrebovali kratkoročni kredit v višini 250 tisoč evrov od NKBM? Predvsem pa, zakaj plačilo 250 tisoč evrov družbi Dnevnik ni razvidno iz aplikacije ERAR.

Luka Perš