fbpx

Analitik Balažic: Zakaj se poslanka Sukičeva raje ne ukvarja z življenjskim standardom najrevnejše regije?

Politični analitik Marko Balažic (Foto: Nova24TV)

“Na Prekmurje me je opomnilo banalno sporočilo poslanke Levice Nataše Sukič, ko je po torkovih protestih iskala policiste, ki so se bojda med seboj pogovarjali madžarsko,” je v oddaji Komentar naše medijske hiše dejal politični analitik Marko Balažic, ki je shizofreno iskanje “osovraženih madžarskih elementov” s strani Sukičeve izkoristil za to, da bi Slovence spomnil na nepravične razvojne razlike med Prekmurjem in preostalim delom Slovenije, od koder bi policista, ki naj bi se pogovarjala v madžarščini, lahko tudi izhajala, kot predstavnika narodne manjšine. 

V tokratni oddaji Komentar je spregovoril politični analitik Marko Balažic: “Ta teden smo bili priča nekaterim dogodkom, ki so dodobra razgreli že tako pregrete politično ozračje v Sloveniji. Iskanje dežurnih krivcev na eni in drugi strani, politizacija vsakršnega argumenta, v spregi s slabim razumevanjem pojmov svobode in demokracije, pesimistično signalizirajo, da je konsenz v slovenski družbi povsem kolapsiral.” Namesto da bi izkoristili priložnost, ki nam jo je ponudila epidemija, da vzpostavimo nekaj zdrave distance do samega sebe, smo raje zapadli v splošno histerijo. Pokazalo se je, da nas čaka še ogromno dela na izgradnji, demokracije vrednih družbenih podsistemov, če želimo odgovorno sobivati v Sloveniji.

“Zatorej si želim, da bi ljudje, ki so v tem trenutku zbegani, polni besa, strahu, notranje napetosti, začeli razumno premišljati o svoji prihodnosti in razmerah.” Te kolumne Balažic zato ne bo izkoristil za kazanje s prstom na tistega, ki je bolj kriv, “ampak bom konstruktivno skušal izpostaviti enega od realnih problemov, s katerim se sooča tisti del naroda, ki ga nikoli ni bilo treba priključiti, ampak je v upanju po boljši prihodnosti prišel kar sam.” Tisti del naroda, ki zaradi krivice, ki se mu godi, verjetno nikoli ne bo protestiral. Na regijo ga je opomnilo banalno sporočilo poslanke Levice Nataše Sukič, ko je po torkovih protestih iskala policiste, ki so se bojda med seboj pogovarjali madžarsko.

Govora je o najbolj vzhodni slovenski entiteti, v kateri živi manj kot pet odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, v njemu ljubem Prekmurju. Gre za pokrajino, ki ga neki domačin opiše s primero, da je del Slovenije samo še na zemljevidu. Prekmurje je del Pomurske statistične regije, ki na žalost pri skoraj vseh statističnih podatkih negativno odstopa od povprečja Slovenije. Ima najnižji naravni prirastek, najmanj ugodno starostno sestavo, slabo izobrazbeno sestavo, BDP/prebivalca je več kot sedem tisočakov pod povprečjem Slovenije. “Podatek, ki me je najbolj zabolel, je ta, da obstaja velika verjetnost, da bo Marko Balažic, ki je rojen in živi v Prekmurju, živel skoraj tri leta manj od Marka Balažica, ki je rojen in živi v Ljubljani.”

Slabši življenjski pogoji nižajo povprečno življenjsko dobo Prekmurcev
“Če znaša v Sloveniji pričakovana življenjska doba, po podatkih Statističnega urada RS ob rojstvu pri moških 78,5 leta in pri ženskah 84,2 leta, bodo moški v Prekmurju dočakali 76 let, ženske pa 82. Raziskave kažejo, da nižja življenjska doba sledi verigi slabših socialno-ekonomskih kazalnikov.” Nižja je izobrazba, slabši dostop do službe, plače, zdravnika, kar pomeni slabši življenjski slog in več bolezni. Če se iz tega izvzame faktorje, na katere nimamo vpliva, kot so na primer genetske značilnosti. Omenjena regija je na repu vseh kazalnikov, z izjemo Murske Sobote. Po podatkih NIJZ je v Prekmurju več srčne in možganske kapi, več prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni in nadpovprečno veliko število ljudi se zdravi zaradi duševnih bolezni.

Politični analitik Marko Balažic v oddaji Komentar. (Foto: Nova24TV)

Največ ljudi pa prejema zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka. Politika se je do teh težav obnašala dokaj mačehovsko. In čeprav je probleme prepoznala že dovolj zgodaj, je po prepričanju Balažica ukrepala premilo. Med leti 2010 in 2019, je bilo po zakonu o razvojni podpori v Pomurski regiji, za blaženje gospodarskega razkoraka, namenjenih 33 milijonov evrov, kar znese dobre tri milijone evrov letno. “Za primerjavo: cena gradnje nove poslovne stavbe Darsa, ki jo bo gradilo podjetje Darija Južne, je iz predvidenih 7,8 milijona evrov, zrastla na 19,5 milijona evrov.” Dars bo potemtakem samo za razliko v ceni stavbe, namenil toliko denarja, kot ga je prejelo skoraj 115 tisoč prebivalcev Slovenije v treh letih zato, da bi bolje živeli.

Predstavnico “socialno sočutne” in “strpne” Levice bi rajši skrbel nizek življenjski nivo Prekmurcev kot pa njihova madžarščina
Je pa po mnenju Balažica potrebno izpostaviti, da so se pod to vlado finančna sredstva, preko višjih povprečnin za občine in infrastrukturnih projektov, znatno dvignila. Vendar pa ostaja grenak priokus, saj sledi večina teh ukrepov na čelu uravnilovke. Za uravnilovko pa je logično, da razlik tam kjer obstajajo, ne more zmanjševati, ampak ohranja status quo. Posebej zaskrbljujoče je, da po nekaterih podatkih regija celo povečuje zaostanek za najbolj razvitimi regijami in je po kazalcih razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti, izraženih z UMAR-jevim indeksom razvojne ogroženosti, umeščena na zadnje mesto med 12-imi slovenskimi regijami. Pomurska regija namreč najbolj izstopa v negativno smer in za več kot 2/3 presega slovensko povprečje. Še posebej se to odraža na narodnostno mešanem območju, ob madžarski meji, to je tistem območju, od koder bi lahko prišli iskani policisti ljube poslanke Sukič.

Poslanka Levice Nataša Sukič (vir: Moje Posavje)

Morda bi bilo po vzoru EU vredno razmisliti o slovenskem kohezijskem mehanizmu, katerega edina naloga bi bila, načrtno zmanjševanje razlik med regijami. “Če sem na začetku dejal, da si želim, da bi ljudje, ki so v tem trenutku zbegani, polni besa, strahu in notranje napetosti, začeli razumno premišljevati o svoji prihodnosti in razmerah v Sloveniji, bi tej želji dodal še dve: da vsi skupaj naredimo kaj konkretnega v smeri, da bo življenje boljše za vse.” Predvsem pa želi, naj se tega načela držita oba pola naše politike in v predvolilnem času razjahata naraščajoči val politične polarizacije in uničevanja še tisto malo političnih institucij, ki jih imamo. Če ne drugega zato, da bi Marko Balažic, rojen v Prekmurju, živel tako dolgo kot Marko Balažic, rojen v Ljubljani.

Domen Mezeg