fbpx

[Anketa] Svobodnjaki že več mesecev v padanju, SDS praktično izenačena

Foto: STA

Gibanje Svoboda je tudi zaradi popolne medijske podrejenosti večinskih medijev prvih nekaj mesecev svoje vladavine uživalo zavidanja vedno podporo. Zdi se, da je Gibanje Svoboda doletela prva ura resnice. Podpora Golobovi stranki namreč že tretji mesec zapored pada in je med opredeljenimi volivci le še dober odstotek pred Slovensko demokratsko stranko. 

Po zadnji medijski raziskavi Parsifala se je vodilna stranka opozicije SDS močno približala Gibanju Svoboda. Med tistimi, ki se bodo gotovo udeležili volitev in so opredeljeni, je razlika med GS in SDS praktično izenačena, na meji statističnega odklona. Med strankama je namreč le 1.2 odstotna razlika. GS bi prejelo 34,6 odstotka medtem ko so SDS namerili 33,4 odstotka. Sledijo koalicijski Socialni demokrati (13,8 %), NSi (10 %) in Levica (8.3 %).

Foto: Parsifal

Glede na medijsko hegemonijo je rezultat presenetljiv
Da je med vodilnima strankama le 1,2-odstotna razlika, kar je pravi čudež, glede na to, da so celotna mogočna medijska mreža Martina Odlazka, Petričevo Delo, Petanov Dnevnik, žilno-opornična Mladina in ProPlusovi TV programi (A Kanal, Pop TV) povsem odkrito in brez sramu na strani vodilne stranke koalicije. Ne le, da so na njeni strani in poročajo pristransko – gredo v takšne skrajnosti, da se nekateri upravičeno sprašujejo, ali morda ne gre za PR-službe Roberta Goloba (spomnimo se, glavni RTV-jevski socialist Štefančič jr. in Odlazkov medijski eksekutor Cirman sta ga že intervjuvala, še preden je bil izvoljen kot del predvolilne kampanje).

Del sredinskih glasov se je gotovo preselil k SDS, glede na to, da sta se okrepili tudi skrajno levi stranki SD in Levica, pa je videti, da skrajno levi del telesa več ne računa na Goloba kot rešitelja vseh njihovih tegob.

Foto: Parsifal

Vedno več neopredeljenih
Prav tako je videti, da se zopet vzpenja “tretja najmočnejša stranka v državi” – tistih, ki ne vedo, koga bi volili, tisti, ki ne bi volili nobene stranke, in tisti, ki ne bi šli na volitve – takih je 24 odstotkov. Gre najbrž za volivce, ki so še pod vplivom anti-Janša razdiralne retorike, a so postali hkrati apatični do nove vlade, ki jim je v le nekaj mesecih vidno znižala standard življenja in obljubila nižanje plač, nepremičninski davek ter davek na vso  premoženje.

Gibanje Svoboda z značilno novoobrazno “grbo”
Na grafu, ki meri dolgoročno politično podporo strnakam, je Gibanje Svoboda doživelo tradicionalno “grbo”, ki jo po volitvah doživijo skoraj vse instant stranke novih obrazov – podobno se je zgodilo z Zares, Pozitivno Slovenijo, Državljansko listo, SMC in SAB. Edina izjema je bila stranka LMŠ, ki je vladala v časih izredne konjunkture in zgodovinsko ugodnih mednarodnih razmer. Medtem vse etablirane stranke (SDS, SD, NSi) kažejo trdno jedro stranke, z očitno močnim terenom, ki zna zgladiti tudi dnevne turbolence na političnem prostoru.

Foto: Parsifal

Demografski podatki
V raziskavo je bilo zajetih 748 anketirancev, od tega 50,1 odstotek žensk. Povprečna starost je 51,2 leti, standardni odklon je 16,6. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (43,2 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,1 odstotek), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (22,6 odstotkov). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,3 odstotkov), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (26,7 odstotkov), 22,6 odstotkov anketirancev ima poklicno šolo in 18,4 odstotkov anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,8 odstotkov), sledi mesto (28,2 odstotka) in manjši kraj (17,1 odstotek). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,1 odstotek), sledita Podravska (15,6 odstotkov) in Savinjska (12,0 odstotkov) regija.

Andrej Žitnik