fbpx

ARSO: To so popravki navedb spletnega portala Necenzurirano, ki so povsem strgane s konteksta

Novinarji spletnega medija Necenzurirano. (Foto: Matic Štojs Lomovšek)

Količina rabe vode se ni povečala. Večletni neurejen problem s koncesijo se je uredil, Terme Čatež se ne bodo mogle več izmikati obveznostim glede rabe termalne vode.

Podatki oziroma objavljena dejstva v prispevku so povsem iztrgani iz konteksta. Gre namreč ravno nasprotno: za ureditev obstoječih rab na podlagi zatečenega stanja, za kar si je ministrstvo za okolje in prostor prizadevalo dolgo vrsto let.

MOP je v sodelovanju z inšpekcijskimi službami rešilo stanje, pri čemer so bile Terme Čatež med najbolj zavzetimi pri izmikanju obveznostmi v zvezi z rabo termalne vode. Sedaj smo uspeli obravnavati vse stare pobude izpred 10 ali več let, ki so glede na takrat veljavno zakonodajo omogočile pridobitev koncesije obstoječim uporabnikom termalne vode. Na območju vodonosnika so koncesionarji – uporabniki termalne vode družba Terme Čatež, Terme Paradiso ter Aleksander Polović – AFP.

Terme Čatež (Foto: Zajetje zaslona/Booking)

Koncesije so bile za obstoječe rabe vode v pretežnem delu podeljene v letu 2015, v nadaljevanju pa so se dokončale še tiste pobude, ki se v letu 2015 niso mogle zato, ker so niso bili razpoložljivi vsi podatki ali pa so bile druge ovire.

Glede Term Čatež je oviro predstavljalo neurejeno lastniško razmerje na nekaterih zemljiščih, kjer se nahajajo vrtine, ki jih uporabljajo Terme Čatež, ker so bile nepremičnine v postopku denacionalizacije vrnjene denacionalizacijskim upravičencem. Šele z ureditvijo stanja z izdajo uredb in sklenitvijo koncesijskih pogodb se koncesionarjem nalaga obveznost namestitve merilnih naprav ter poročanja podatkov v ustrezne baze podatkov z namenom spremljanja stanja ter nalagajo določeni pogoji za ohranjanje okolja. Ne nazadnje pa je potrebno izpostaviti, da je šele na podlagi izdanih uredb oziroma sklenjenih koncesijskih pogodb koncesionar dolžan plačevati plačilo za koncesijo, kar prej ni bilo urejeno in je imel koncesionar dejansko korist zaradi neurejenega stanja.

V konkretnem primeru sta pobudo za podelitev koncesije dali gospodarski družbi Terme Čatež d. d., Topliška cesta 35, 8250 Brežice dne 13. 10. 2005, ter Cvetje Čatež d. d., Topliška cesta 34, 8250 Brežice dne 23. 9. 2008. Strokovne podlage, ki jih je izdelal Geološki zavod Slovenije so ocenile količino črpanja na 2.200.000. m3 in na takšno stanje dejanske rabe se je načrtovalo ukrepe. Uredbe so torej predstavljale legalizacijo obstoječega stanja, kajti inšpekcija bi v nasprotnem primeru lahko Terme Čatež zaprla. Izdane uredbe pa niso omogočile dodatnega črpanja, kot izhaja iz članka, ampak gre zgolj za legalizacijo stanja.

Tranzicijska medija Necenzurirano in POP TV sta si privoščila “fake news” z namenom očrnitve ministra Vizjaka. (Foto: Demokracija, sta)

Pravna podlaga za podelitev koncesije za rabo termalne podzemne vode za ogrevanje in dejavnost kopališč je določena v prvem odstavku 137. člena, Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15, v nadaljnjem besedilu: ZV-1), ki določa, da se koncesijski akt lahko izda na podlagi določb zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega ali morskega dobra ali naplavin dovoljujeta nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda, ter v 165. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 82/13 in 56/15), ki ureja koncesijo na naravni dobrini. V dvanajstem odstavku 199.a člena ZV-1 je nadalje določeno, da Vlada Republike Slovenije izda koncesijske akte na podlagi tega člena najpozneje do 31. decembra 2014.

Šlo je za obstoječe objekte, za ureditev dejanskega stanja in količina rabe vode se ni povečala. Uredbe na splošno predstavljajo bistveno izboljšanje stanja, saj opredeljujejo monitoring rabe vode podzemne vode, ki je enoten za celo državo in vse koncesionarje in predvideva izvedbo stresnih testov na celotnem območju vodnega telesa podzemne vode kot to že izvajajo sosednje države. Če se na podlagi podatkov monitoringa rabe podzemne vode ali monitoringa stanja podzemne vode ugotovi značilen trend znižanja gladine podzemne vode, ki presega obnavljanje tega vodnega vira, ali pride do vdorov druge vode ali stalnega in jasno izraženega umetnega trenda v spremembah toka podzemne vode, mora koncesionar s tehničnimi ali drugimi ukrepi, vključno z zmanjšanjem dovoljene rabe podzemne vode, v določenem obdobju prilagoditi izvajanje koncesije novim razmeram v skladu z zakonom, ki ureja vode. V določenih primerih se bo količina rabe podzemne vode celo zmanjšala zaradi uvedbe pogoja v koncesijskem aktu po 70 odstotkov izkoriščenosti dobljene toplote s formulo, ki bo od koncesionarja zahtevala večjo racionalnost pri rabi termalne vode.

ZV-1 v 6. členu opredeljuje plačilo za rabo vode kot okoljsko dajatev za rabo naravnih dobrin. Plačila za rabo vode (koncesnine) so opredeljena v 123. členu ZV-1, določajo pa se v posamičnih koncesijskih aktih. Obveznost plačevanja koncesnine na podlagi te uredbe je nastopila s 1. januarjem 2016.

Pri določitvi plačil koncesnin ne gre za nove ali povečane obremenitve uporabnikov, saj je dejstvo, da uporabniki te dajatve doslej niso plačevali, čeravno so vodo rabili. Gre za redno plačilo koncesijske dajatve na podlagi podeljenih vodnih pravic. V konkretnem primeru gre za obstoječega uporabnika vode, ki je vodo uporabljal, zanjo pa ni plačeval plačil za rabo vode. Z začetkom plačevanja koncesnin vseh uporabnikov vode bo odpravljeno diskriminatorno obravnavanje uporabnikov vode.

Agencija RS za okolje Foto: Nova24TV

Posebej velja izpostaviti, da je s podelitvijo koncesij ministrstvo za okolje in prostor izvajalo popravljalne ukrepe, ki jih je predložilo in potrdilo računsko sodišče v svoji reviziji o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in 2010. Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu št. 3260-1/2011 z dne 26. 3. 2013 v zvezi s postopki podelitve koncesij ugotovilo velike zamude, in sicer v vseh fazah podelitve. Po mnenju računskega sodišča so bili pri podeljevanju koncesij zavezanci po določbi 199. člena Zakona o vodah obravnavani neenakopravno in selektivno, čeprav so vsi v obdobju veljavnosti zakona o vodah vodo rabili. Tiste, ki jim je koncesije podelilo, je obremenilo s plačevanjem koncesnin, večina pa koncesnin ni plačevala. Subjektom, ki jim niso bile odmerjene koncesnine, je bil tako omogočen neupravičeno boljši konkurenčni položaj v primerjavi s subjekti, ki koncesijo plačujejo. Trenutno je v teku podobna revizija in glede na preteklo stanje je bil narejen velik napredek.

V nasprotju z navedbami v članku je podelitev koncesij obstoječim uporabnikom vode tudi izvedba dopolnilnega ukrepa DUPPS8.6 – Prepovedi, pogoji in omejitve rabe vode iz termalnih vodonosnikov, ki je priloga veljavnega Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11 in 49/12).

Podelitev koncesij predstavlja tudi zagotavljanje pravne varnosti vseh uporabnikov vode, saj so bile zaradi nepodeljenih koncesij zaznane težave uporabnikov vode pri pridobivanju kreditov, prodaji podjetij, pridobivanju subvencij in podobno.

Skladno z Zakonom o dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1C; Uradni list RS, št. 100/13) je morala pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo, na dan uveljavitve ZV-1C za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda in ji ni bila podeljena koncesija, v treh mesecih od uveljavitve zgoraj navedenega zakona, in sicer do 21. 3. 2014, dati pobudo za izdajo koncesijskega akta. Kot že navedeno, pa gre za pobude izpred več kot desetletja.

Kar se tiče dodatne vrtine V-18/18, je bila izdana Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine V-18/18 za ogrevanje in potrebe kopališča v Čateških Toplicah, in sicer gre za nadomestno vrtino, ki je nadomestila nekatere opuščene vrtine in zgolj iz tega razloga se je lahko podelila koncesija na tej vrtini.

V postopku izdaje uredbe je bilo pridobljeno tudi strokovno mnenje Geološkega zavoda Slovenije z dne 12. 8. 2020, strokovno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave št. 6-II-379/2-O-20/AH z dne 26. 8. 2020 in strokovno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije št. 420-34/2020/3 z dne 30. 10. 2020, iz katerih izhaja, da je nameravana raba vode dovoljena in v skladu z načelom trajnostne rabe voda, zato se koncesija lahko podeli.

Na koncu še glede naved o Termah Banovci – dovoljena količina rabe vode se bo lahko povečala šele takrat, ko bo koncesionar zagotovil reinjekcijski sistem. Torej je povečanje količine rabe termalne vode pogojno.

Uredba za Terme Gaja pa je bila nadomeščena na željo koncesionarja, ker je želel spremeniti obdobje trajanja/izvajanja koncesije, mimogrede, trenutno je objavljen javni razpis za podelitev te koncesije.

Služba za odnose z javnostmi