fbpx

Babji ravs levičarskih kolegic – Pirc Musar in Kos gresta na nož

Foto: STA

Med Marto Kos in Natašo Pirc Musar se zadnje čase iskri. Nekoč politični sopotnici in predstavnici istega posttranzicijskega “novega razreda” sta postali tekmici za visoki položaj predsednice republike. Pravijo, da je v ljubezni in vojni vse dovoljeno. Med tekmicama je zadnje čase vse manj ljubezni in vse več vojne.

Glede na to, da sta Marta Kos in Nataša Pirc Musar uradno prijateljici in med soustanoviteljicami levega feminističnega združenja OnaVe, ki se bori za spolno uravnilovko na vseh področjih človeškega udejstvovanja, je cinični besedni dvoboj med obema manjše presenečenje. Najprej je celo kazalo, da bo Pirc Musarjeva nekakšen prijateljski kandidat posvečeni kandidatki stricev iz ozadja, ki jo bo na soočenjih spremljala, strokovno podprla in služila kot opora v časih, ko bi jo retorično mrcvarili protikandidati. A je vse na glavo postavila Kučanova in Türkova podpora Musarjevi. Takšna podpora je do zdaj podzemlju radikalne levice zmeraj povedala, za katero osebo morajo potegniti konje. Kosovo je to izredno prizadelo, saj je računala na brezkompromisno podporo skrajnega dela levice.

Takoj po podpori stricev, ki so svoje poklicne vrhunce doživljali v komunistični Jugoslaviji, je v intervjuju za N1 presenetila Nataša Pirc Musar, ko je rekla, da bi šlo pri zmagi Kosove za nekakšno “orbanizacijo” politike.

Marta Kos ji ni ostala dolžna. V intervjuju ja Siol je povedala, da je “izjava o orbanizaciji Nataše Pirc Musar zaušnica celotni civilni družbi, vsem mladim, ki so prispevali k temu, da je Gibanje Svoboda na volitvah zmagalo. Diskreditacija in podtikanje, da ne bi mogla biti dobra predsednica republike samo zato, ker me kandidira stranka, sta absurdna.

Rokavice so očitno snete. Marta Kos več kot očitno igra na karte premočne zmage Gibanja Svoboda in bi se rada z zmago poistovetila, jo predstavljala na osebni ravni, kot da je tudi sama zaslužna zanjo. Musarjevi je zabrusila še, da je huda obtožba, če se nekomu, ki je preprečil, da bi se orbanizacija v Sloveniji nadaljevala, očitati, da bi zganjal orbanizacijo.

Pri tem, da jaz in Nataša Pirc Musar kandidirava, v ozadju ni nikakršnega dogovarjanja, kaj in kako. Gre za volilni boj, v katerem obe nastopava kot samostojni osebi, in ni nobenega dogovarjanja o čemerkoli,” je povedala Kosova.

Iz besed Marte Kos je mogoče med vrsticami razbrati določen gnev, ker dogovarjanja res ni bilo, sama pa si ga je želela – namreč dogovor, kjer bi vse leve sile podprle njo kot predstavnico zmagovalnega Gibanja Svoboda. A ji njegov vodja in ustanovitelj Robert Golob zadnje čase z nadutostjo, narcisoidnimi izpadi in splošnimi izjavami o energetiki in zdravju, ki bolj sodijo v rubriko osnovnošolsko izobraženih srednjeazijskih samodržcev, kar malce škoduje.

Po eni strani kaže ambicije, da bi postal nesporni rdeči kralj Slovenije, po drugi strani pa njegove izjave v javnosti po svetu in doma že povzročajo val zgražanja in osuplosti. Da so strici – in zelo očitno tudi njihovi mediji – podprli drugo kandidatko, pa je signal, da je politično-gospodarsko levo ozadje, ki je Goloba ustvarilo, pripravljeno, da mu malce pristriže peruti. Marta Kos pa je le kolateralna škoda. Jezi se lahko izključno na svojega šefa, ne na politične botre, ki so taktično podprle njeno (nekdanjo?) kolegico.

Andrej Žitnik