Bauhaus kliničnemu centru daroval klimatske naprave, saj se pacienti zaradi vročine dušijo – kljub novim 150 milijonom za zdravstvo, kam je šel torej denar?

Ali bodo zasebna podjetja primorana reševati slovensko zdravstvo, iz katerega denar, kljub enormnim količinam vloženega denarja iz državnega proračuna? Foto: Nova24TV.

Ljubljanski Univerzitetni klinični center je v popolnem razsulu. Potem ko je pred dnevi umrl prvi otrok, ki so ga zaradi kolapsa otroške kardiologije operirali tuji otroški srčni kirurgi, je zdaj zaradi poletnega vročinskega vala, ki se je raztegnil globoko v mesec avgust, v prostorih UKC Ljubljana prava savna. Več kot 80 odstotkov objektov do nedavnega sploh ni bilo opremljeno s klimatskimi napravami, razlog za to pa naj bi bil, da v 70-ih letih, ko je klinični center nastajal pod vodstvom Janeza Zemljariča, pri gradnji nihče ni razmišljal o klimi. V UKC Ljubljana pravijo, da je težava z vročino nastala šele v zadnjem času, češ da pred tem takšnih ekstremnih temperaturnih nihanj ni bilo. V takšni vročini so najbolj na udaru prav najšibkejši, zato je lepa gesta podjetja Bauhaus, ki je porodnišnici Ljubljana doniralo prenosne klimatske naprave in ventilatorje, vredna vsake pohvale, bolj pa nas lahko skrbi dejstvo, da zasebna podjetja rešujejo slovensko zdravstvo. In to kljub novim 150 milijonom evrov, ki jih je vlada Mira Cerarja letos spomladi namenila zdravstvu. Kam je šel denar?

“Zaradi izjemno visokih temperatur letošnjega poletja smo včeraj porodnišnici Ljubljana donirali prenosne klimatske naprave in ventilatorje. Upamo, da smo s tem pripomogli k boljšemu počutju novorojenčkov in njihovih mamic,” so zapisali na uradni Facebook strani trgovinske verige Bauhaus. No, dobrodelna akcija omenjenega podjetja pa je na spletu sprožila tudi val pohval nad to potezo in zgražanj nad stanjem v slovenskem zdravstvu.

“Zraven porodnišnice je še ena stavba – Leonišče, ki bi nujno potrebovala vsaj dobre ventilatorje, če ne klimatske naprave. V ambulantah je neznosno vroče, pacientke čakajo tudi po nekaj ur na preglede in med njimi so nosečke ter starejše gospe. Drugo leto, če ne letos, se lahko spomnite na nas v Leonišču,” nevzdržne razmere opisuje Sanja Strelec. “Država je vesela, da kdo skrbi namesto nje. To je potuha državi,” pa je komentirala uporabnica Desanka Drolc. Jelka Dolinar meni, da je to sicer lepa gesta Bauhausa, “me pa žalosti, da tega ne donirajo podjetja, ki dobavljajo bolnišnici prek razpisov materiale in zdravila. Saj veliko preveč zaslužijo”. Denimo podjetja, od katerih so desetletje v Sloveniji kupovali žilne opornice nekajkrat dražje kot v drugih državah, za to pa očitno nihče ni odgovarjal.

V času socializma niso razmišljali o klimatskih napravah
V UKC Ljubljana, kot je poročal časnik Večer, sicer sami priznavajo, da je primarni problem (in hkrati neodgovornost) v neustreznem načrtovanju in arhitekturi, zaradi česar sploh prihaja do neprimernih temperatur in potreb za umetnim hlajenjem. Univerzitetni klinični center je bil zgrajen v 70-ih letih minulega stoletja in najpomembnejši zdravstveni objekt v državi še danes občasno izgleda kot iz nekega drugega, socialističnega časa.

V UKC Ljubljana so za Večer še pojasnili, da se je v zadnjih letih kar precej denarja vlagalo v klimatizacijo prostorov, popolnoma klimatiziranih je zdaj 40 odstotkov prostorov v celotnem kliničnem centru. V bolnišnici sta klimatizirana porodni blok in nadstropje, v katerem je intenzivna nega. Dve nadstropji porodnišnice pa sta še na prioritetni listi za modernizacijo prostorov. Trenutno naj bi bilo v načrtih kar za 4,5 milijona evrov nujnih investicij v prostore, s katerimi bi izboljšali razmere za paciente in zaposlene.

Klinični center so gradili v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko niso razmišljali o vročini in klimatskih napravah. Njegov prvi šef, Janez Zemljarič, ohranja vpliv v UKC Ljubljana tudi danes, kar je eden izmed glavnih razlogov, da se objekt ne modernizira.

Potrebna je sistemska rešitev, ne pa mrzlično menjavanje direktorjev, podrejenih Janezu Zemljariču
Zadnja štiri leta so bila za slovensko zdravstvo najbolj katastrofalna v zgodovini samostojne Slovenije. Če pogledamo samo največjo in univerzitetno bolnišnico UKC Ljubljana, lahko najdemo naveličano osebje, kronično utrujene zaposlene, mizerne plače, povsem porušene medčloveške odnose, razpadle stavbe, odsotnost vizije in milijonske izgube, ki nastanejo zaradi dogovorjeno preplačanih zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme ter servisnih in IT storitev.

V UKC Ljubljana se je v treh letih zamenjalo pet direktorjev, dva sta bila izbrana mimo pravil statuta ustanove, vsi pa so bili preverjeni partijski kadri po okusu očeta moderne UKC-podrtije – Janeza Zemljariča. Niti eden ni imel in nima najmanjšega znanja ali smisla za vodenje velike univerzitetne ustanove in dokler ne bo nekdo v zdravstvu naredil popolnega reda, nobene finančne injekcije v višini 150 milijonov evrov ne bodo pomagale, da ne bi še naprej brali o podobnih sramotah slovenskega zdravstva.

T. F.