fbpx

[Kaplja čez rob] Hišni analitik POP TV Alem Maksuti slovenske osamosvojitelje označil za teroristično organizacijo – vrstijo se pozivi za njegov izgon iz države

Alem Maksuti je kolumnist spletnega portala 24ur in njihov hišni politični analitik. Foto:Dnevnik.

Politični analitik dr. Alem Maksuti, ki redno nastopa v oddajah kot sta 24ur zvečer in Odmevi, pogosto pa se podpisuje proti antiSDS in antivladno nastrojene kolumne na spletnem portalu 24ur, je na spletnem omrežju Twitter požel nemalo zgražanja, kot je palestinsko teroristično organizacijo Hamas, ki je v svoji zgodovini zakrivila smrt na tisoče nedolžnih Izraelcev, primerjal s slovensko Teritorialno obrambo iz osamosvojitvene vojne leta 1991. Še več, za teroriste je označil tudi slovenske osamosvojitelje in tedanji politični vrh, vse to z obrazložitvijo, da so Združene države Amerike Slovenijo priznale šele 7. aprila leta 1992. Maksuti, ki je deloval tudi na Fakulteti za družbene vede, je razočaral tudi profesorja politologije dr. Mira Hačka, ki se je na njegov zapis odzval z besedami, “da za pravico do samoodločbe, ki jo zagotavljajo že listine Združenih narodov, očitno še nikoli ni slišal”. Spomnimo; Slovenke in Slovenci so se na plebiscitu decembra leta 1990 izrekli za samostojno in neodvisno državo, razglasili pa pol leta pozneje v luči pričakovanega agresivnega odziva Jugoslavije. Sledila je agresija Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo, medtem ko je vlada na čelu s tedanjim ministrom za obrambo Janezom Janšo izvedla učinkovito obrambo nove države.

Da dr. Alem Maksuti, ki se je radikaliziral v zadnjem letu dni, ko je s svojim delom nastopila vlada Janeza Janše, od takrat pa na Twitterju zmerja vse drugače misleče na čelu z visokimi funkcionarji te vlade, več kot očitno ne loči med pravico do samooodločbo naroda, ustavno listino in zakonu o obrambi, meni tudi predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Spomnimo. Slovenske oborožene sile leta 1991 pravno niso bile v nelegalnem položaju, v obrambni vojni pa so delovale skladno z mednarodnimi konvencijami. Kovšca ga je ob tem povprašal po zdravju in podvomil v njegovo univerzitetno izobrazbo.

In kaj pravi o pravnem položaju slovenske Teritorialne obrambe leta 1991 v osamosvojitvenem času literatura? Pavle Čelik, slovenski policist, zgodovinar in magister sociologije je avtor knjige Narodna zaščita, ki je dostopna tudi na spletnih straneh Slovenske policije. Med drugim opisuje pomladne mesece leta 1991, ko naša republika dobila nov obrambni zakon, ki je med obrambne sile uvrstil tudi narodno zaščito. Opredelil jo je kot organizirano obliko delovanja državljanov za opravljanje določenih varnostnih nalog in za njihovo vključevanje v oborožen boj ter druge oblike odpora. Zakon je ohranil bistvene sestavine narodne zaščite iz prejšnjega obdobja. Zakon je pooblastil notranjega in obrambnega ministra, da izdata navodilo, ki bi podrobneje in celovito uredilo narodno zaščito, a do njega ni prišlo, saj je prišlo do oboroženega napada na Slovenijo. Slovensko predsedstvo je 15. maja 1991 izdalo “Smernice o ukrepih za pripravljenost”. Med zahtevanimi načrtovanimi ukrepi je bilo tudi okrepljeno varovanje sedežev upravnih organov za ljudsko obrambo, štabov za teritorialno obrambo, vodstev občin in objektov posebnega pomena za obrambo. Za to so bili odgovorni zaposleni v teh objektih, organi za notranje zadeve, teritorialna obramba in tudi narodna zaščita. Izdelati pa je bilo treba tudi 12 različnih načrtov za zavarovanje suverenosti in neodvisnosti Slovenije. Tako je že 7. maja začelo delovati “Operativno koordinacijsko telo za primer izrednih razmer”, ki ga je slovensko predsedstvo oblikovalo 18. marca 1991.

Je v imenu svobode govora dovoljeno žaliti graditelje temeljev neodvisne države?
Pozivov na Twitterju, da bi morali za kaj takega dr. Alema Maksutija preprosto izgnati iz države in ga razglasiti za “persono non grato”, sicer ne gre jemati pretirano resno. Nenazadnje je v Sloveniji sodišče oprostilo generala tako Vlada Trifunovića in polkovnika Berislava Popova vseh obtožb vojnih hudodelstev zoper civilno prebivalstvo, čeprav sta oba sodelovala v agresiji na Slovenijo leta 1991. Sodišče je razsodilo kot da v Sloveniji ni bilo mrtvih, ranjenih in kot da ni bilo nobene materialne škode, je zapisal takrat zapisal celo predsednik zveze veteranov Ladislav Lipič. Gre torej za odnos države in vseh njenih institucij do naše preteklosti in še bolj do osamosvojitvene vojne ter tiste, ki so v njej sodelovali z orožjem v roki.

Maksuti ima po naših informacijah tako ali tako že dobro leto stalno prebivališče v hrvaški Istri, kjer ima v lasti vinoteko, je pa dobro retorično vprašanje postavil Boštjan Feguš: “Si predstavljate, da Maksuti to izreče na Hrvaškem?”

Rajko Gašperšič je dodal k razmišljanju Jureta Bregarja vprašanje, če niso bili slovenski vojaki med osamosvojitveno vojno v uniformah, prav tako niso letele rakete na Beograd. Slovenski vojak je branil svojo domovino in ga nikakor ne moremo enačiti s teroristom. Nekdo tretji pa je Maksutija napotil na državljansko prevzgojo, saj evidentno želi potvarjati modernejšo slovensko zgodovino in osamosvojitveno vojno, v kateri je slovenski vojak branil narod pred agresijo Jugoslovanske ljudske armade.

Vojak agresorske JLA (Foto: Twitter)

Vojaška zmaga tlakovala pot k mednarodni uveljavitvi
Slovenska osamosvojitvena vojna je štela za prvi pravi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. Jugoslovanska ljudska armada je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju 1991 začela z usposabljanjem nabornikov v dveh učnih centrih: na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.

Po nepopolnem pregledu je imela po podatkih vladne spletne strani Slovenija2001 JLA 44 mrtvih in 146 ranjenih, slovenska stran pa 19 mrtvih in 182 ranjenih. Ubitih je bilo 12 tujih državljanov. Ne vemo pa, koliko slovenskih vojakov je bilo ubitih ob poizkusu bega iz JLA. Ujetih je bilo 4693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov. V vojnih dneh je bilo 72 večjih in manjših spopadov. Uničenih, poškodovanih ali zajetih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, šest helikopterjev JLA ter po pregledu v JLA 6.787 kosov pehotnega, 87 kosov artilerijskega in 124 protiletalskega orožja.

Napad okupatorske JLA na Gornjo Radgono junija leta 1991. (Foto: Youtube)

Zmaga v vojni za Slovenijo je bila vojaška. Slovensko samostojnost sta z orožjem obranili slovenska vojska in policija ter omogočili uspešno politično in mednarodno diplomatsko dejavnost za dokončanje vojne. Odločilni sta bili slovenska strategija in taktika. V primerjavi s poznejšim dogajanjem na Hrvaškem in v Bosni je bil v Sloveniji napadalec ogrožen povsod, kar mu je onemogočalo koncentracijo sil tam, kjer bi hotel imeti pobudo. Z blokadami so slovenske oborožene sile onemogočile enotam JLA manevriranje, odločno pa napadale tam, kjer so imele taktično prednost. Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj bi bila JLA v Sloveniji popolnoma poražena in vse njene enote uničene ali zajete. Zadnji vojak JLA je ozemlje svobodne Slovenije zapustil 25. oktobra leta 1991.

T. F.