fbpx

Bo danes izglasovano povišanje neto plač za vse?

Vir. Twitter

Sodeč po mednarodnih raziskavah in primerjavah se Slovenija uvršča med države, ki delo najbolj obdavčujejo, iz tega razloga je država tudi davčno najmanj konkurenčna. Danes se v hramu demokracije obeta pomembno glasovanje. Glasovalo se bo namreč o spremembah zakona o dohodnini, na podlagi katerega bodo bruto plače zaposlenih davčno manj obremenjene, neto plače pa bodo višje.

Davčni primež v državi se je tako za prebivalstvo kot gospodarstvo postopoma povečeval vse od leta 2013. Obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji je posledično ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu. To še posebej velja za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja. Na račun visoke obremenitve dela je slovensko gospodarstvo tudi manj produktivno, ne more namreč nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela ima vpliv na višjo brezposelnost.

Visoka obremenitev dohodka iz dela je namreč problematična vsaj iz dveh vidikov; in sicer, prvi je pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij in s tem države. Drugi pa je lahko tudi tveganje za naraščanje sive ekonomije. Višina obremenitev dela ima vpliv na dohodek, ki ga prejme delavec. Plača je namreč na splošno njegov glavni vir dohodka in zato pomembno vpliva na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi ali prihrani.

Novela zakona o dohodnini, ki ga je pripravila Vlada RS prinaša: višje (minimalne, povprečne in visoke) neto plače za vse, ki delajo in ustvarjajo blaginjo, bolj konkurenčno poslovno okolje, večje nagrajevanje delavcev, manj bega možganov v tujino. Prehod bo postopen. V primeru, da bo novela zakona sprejeta, bo to v praksi pomenilo, da bo v letu 2025 vsak, ki v Sloveniji dela in ustvarja blaginjo, na leto zaslužil približno eno svojo neto plačo več kot danes in to na račun nižje obdavčitve. Konkretneje, za delavca z minimalno plačo to pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več.

Poslanec Jure Ferjan iz vrst SDS v zvezi s povišanjem plač poudarja, da sam meni, da si vsak, ki zasluži minimalno, povprečno ali dvakratnik povprečne plače, svojo plačo zasluži pošteno. Meni, da je prav, da se razbremeni obdavčitev dela. Z znižanjem davčne stopnje se namreč razbremeni delo, kar pa pomeni, da bodo ljudje več dobili. V pogovoru za medij N1 je med drugim poudaril, da gre v povezavi z vsem tem za temeljni koncept. Vladna koalicija namreč meni, da ni etično, da se obdavči sredstva, ki jih človek zasluži, ta pa so nujna za preživetje. Ker v opoziciji med drugim pravijo, da se s tem ne strinjajo, ker jih med drugim skrbijo finance, je na to Ferjan odvrnil, da ga čudi, kako so lahko sindikalisti proti zvišanju plač, na opozicijo pa je naslovil vprašanje, kako to, da jih finance niso skrbele tedaj, ko je šlo kar pet milijard v banke, od česar pa delavci niso ničesar imeli.

Poslanec SDS Jure Ferjan (Foto: SDS)

Gre že za četrti poskus
Čeprav novela zakona prinaša višje neto plače, so poslanci na novembrski seji v okviru prvega branja o zakonu že glasovali. Proti višjim neto plačam so bili poslanci tako imenovane koalicije KUL in nepovezani poslanci z Igorjem Zorčičem na čelu. Proti višjim neto plačam je v Državnem svetu RS kot edini glasoval tudi sindikalist Branimir Štrukelj (SVIZ in Levica). Proti višjim neto plačam pa je tudi Lidija Jerkič iz ZSSS, ki pa razloga za svoje stališče sploh ne zna pojasniti. V KUL kot razlog za svoje nasprotovanje navajajo, da bo zaradi nižjih davkov iz plač manj prihodkov v proračun in posledično ne bomo imeli uravnoteženih javnih financ. Tako so sicer govorili tudi v prejšnjih poskusih, v času pred epidemijo, ko je bila Slovenija na višku svoje gospodarske moči. V SDS so sicer znižanje dohodnine predlagali že v letih 2017, 2018 in 2019, tako da gre tokrat že za četrti poskus.

Četverček KUL (Foto: TW Tanja Fajon)

V času Šarčeve vlade, ko je predlog novele zavrnjen, so se izgovarjali, da bi to pomenilo, da se bo v proračunsko blagajno steklo skoraj 400 milijonov evrov manj davkov. Toliko več pa bi ga bilo v rokah družin. Na strani SDS so na očitke odgovorili, da je denarja zadosti in naj vlada raje počrpa denar iz evropskih skladov, od koder je bilo do začetka 2019 pridobljenega manj kot 18 odstotkov dodeljenih sredstev, čas za črpanje pa se je iztekal. Šele aktualna vlada je pospešila črpanje. Prav tako pa so tudi opozorili, da se denar namesto iz žepov zaposlenih lahko nadomesti tudi z boljšo izterjavo davkov, ki so neplačani, pa tudi z izboljšanim nadzorom odlivov denarja v davčne oaze. Kakorkoli, v SD, SAB, Levici, LMŠ in Nepovezani poslanci še naprej ponavljajo isto mantro. Očitno jih vključno s sindikalisti prav nič ne moti, da je davčna obremenitev dela med najvišjimi v Evropi. Bo tudi danes tako?

Nina Žoher