fbpx

Bo umetniški performans tudi takrat, ko bo vidni član SD vandaliziral dom tožilke Maše Podlipnik?

Vidni član SD Vuk Čosić je soavtor svastik na stavbi ministrstva za kulturo. Po mnenju tožilke Maše Podlipnik ne gre za kaznivo dejanje. (Foto: STA, Slovenske novice)

V imenu umetnosti je po ocenah okrožne državne tožilke Maše Podlipnik dovoljeno prav vse. Tožilka je namreč ocenila, da v primer vandaliziranja poslopja Ministrstva za kulturo in nadlegovanje tam zaposlenih s strani osumljencev Vuka Čosića in Mihe Zadnikarja Ilića ni razvidno, da bi šlo za grožnje. Vse je le del umetniškega performansa. Vsekakor je takšna odločitev tožilke lahko v navdih vsem bodočim nadobudnim umetnikom, ki za svojo tarčo performansa vzamejo njo.

“Konec koncev, je vse to umetniški projekt, umetniška instalacija, performativna akcija, provokacija, delovanje zunaj galerijskih prostorov, ležanje pred objektom, torej pred Ministrstvom za kulturo ali v prostorih RTV Slovenija. Tako ocenjuje okrožna državna tožilka Maša Podlipnik,” je odločitev Podlipnikove, da v početju Vuka Čosića in Mihe Zadnikarja Ilića ni razvidno, da bi šlo za grožnje, komentiral Miro Petek z ministrstva za kulturo.

Petek se je odzval na očitke evropskega poslanca iz vrst SD Milana Brgleza, da na ministrstvu za kulturo s svojim molkom podpirajo vpad skupine protivladnih protestnikov v prostore RTV Slovenija. Petek je jasno povedal, da na ministrstvu za kulturo takega početja nihče ne podpira. Pri tem je spomnil da se na ministrstvu s takimi in podobnimi izpadi soočajo že leto in več. Petek je Brgleza opomnil, da je vse doslej ravno leva politična opcija takim napadom ploskala. “Mediji iz vseh teh bolnikov delajo heroje. In sedaj smo tam!”

Sledilo je Brglezovo kačjeustenje. Socialistični evroposlanec je trdil, da ne na Twitterju ne na spletni strani ministrstva za kulturo “ni (bilo) nobenega uradnega odziva. Po Brglezovem mnenju je dolžnost ministrstva za kulturo, da zaščiti RTV Slovenijo. A kaj takega v Sloveniji enostavno ni mogoče. To preprečuje tožilstvo, ki je podobne izpade in napade na Ministrstvo za kulturo v preteklem letu in pol sistematično obravnavalo kot umetniški performans. Grožnje s smrtjo so umetniški performans, vandaliziranje poslopja in risanje nacionalsocialističnih kljukastih križev je umetniški performas.

To navsezadnje potrjuje tudi ocena okrožne državne tožilke v Ljubljani, ki je v sklepu z dne 22. julija 2021  zavrnila pregon Vuka Čosića in Mihe Zadnikarja Ilića ter neznane storilce zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Po mnenju okrožne tožilke dejstvo, da so osumljenci pred stavbo Ministrstva za kulturo prinesli šest pisalnih miz in stolov, nanje postavili liste z imeni zaposlenih in vse skupaj polili z rdečo barvo, ki naj bi simbolizirala kri, ne predstavlja groženj s smrtjo in je vsakršna ogroženost oziroma tak občutek zgolj v glavah tistih, ki so se v imenih na krvavih pisalnih mizah prepoznali.

Bodo tudi tokrat na tožilstvu prepoznali umetniško vrednost protestniškega performansa?
Zanimivo bo spremljati, kako bo tožilstvo reagiralo na trditve protivladnih protestnikov, ki so vdrli v prostore RTV Slovenija zaradi načina poročanja o epidemiji covida-19. Bo tudi tam okrožno tožilstvo prepoznalo medijsko zelo dobro pokrit umetniški performans ali pa bodo standardi za kredibilne grožnje tokrat drugačni?

Tomaž Štih medtem opozarja: “Revolucionarno pravo je še živo. Otroci socialistične elite še vedno smejo vse. Drugim pa zbore policija še vedno prepoveduje. Ali pa jih brez razloga vleče izpod Prešernovega spomenika. Brez opredeljevanja za ene ali druge – ta kontrast kaže dejanske globoke neenakosti v družbi.” Pri tem je Štih izpostavil, da “ljudje niso tako otopeli, da ne bodo opazili, da bodo med otroke elite pomešani novinarji skupaj vandalizirali stavbe ministrstev; tiste, ki to niso, pa bo v istem času policija na silo vlekla s travnikov. Družba enakosti bo morala biti malo bolj domiselna od tega.”

Ivan Šokić