fbpx

Borci in SDV napadajo zaradi oddaje Jožeta Možine, ki razkriva resnico o Stanovniku!

Zgodovinar in novinar Jože Možina ostro v odzivu na zahteve po opravičilu s strani Zveze borcev. (Foto: sta)

“Dejstva intervjuja z Omerzo držijo in nobenega opravičila ne more biti. V ZB naj pomislijo koga predlagajo za odlikovanja/ spomenik. Prikrivanje resnice s pritiski ZB na javni medij so sramotni, medtem ko še častijo heroje – dokazano vpletene v pomore romskih družin. Dovolj je laži!” se je zgodovinar in novinar Jože Možina odzval na histeričen izpad Zveze borcev, potem ko je skupaj z zgodovinarjem Igorjem Omerzo razkril pravi obraz Janeza Stanovnika, ki na levici slovi kot “oče naroda”, čeravno je zgolj izdajalec, ki je najprej izdal svoje krščanske socialiste in Edvarda Kocbeka, čez desetletja pa rovaril tudi proti slovenski osamosvojitvi. Takšna oseba si ne zasluži niti najvišjega državnega odlikovanja, ki mu ga je poklonil Milan Kučan, še manj pa spomenika v Ljubljani, ki je bil postavljen prav na pobudo že omenjene Zveze. Po oddaji Intervju pa so na RTV pričeli zvoniti “globoki telefoni”, še razkriva Možina in dodaja: “Bomo spet priča mobilizaciji virov SDV na RTV- prikritemu sprejemu vodstva ZB – soorganizaciji borčevskega in SD mitinga ter zlizanemu poročanje TVS kot iz Kopra 2018?

Zgodovinar in novinar Jože Možina se je ostro odzval na histerijo Zveze borcev, ki zahteva opravičilo za razžalitev njegovega “visočanstva”, pokojnega borca Janeza Stanovnika, ob čemer je dal “borcem” jasno vedeti, da so njihovi pritiski na javni medij kot je nacionalna televizija RTV, povsem nedopustni, ko gre za razkrivanje resnice o tem kdo v resnici je bil Stanovnik. Zgodovinar je bil ob tem jasen, da je dovolj laži, in da mora resnica končno priti na dan. V svoji oddaji Intervju, v kateri je gostil zgodovinarja Igorja Omerzo, ki se ukvarja z arhivi UDBE ter je v zadnjem času izdal knjigo z naslovom Pravi obraz kot odgovor na postavitev spomenika Stanovniku v Ljubljani, je skupaj z Omerzo na podlagi, v knjigi zbranega arhivskega gradiva in drugih dokazov, ugotavljal, da je bil Stanovnik v resnici izdajalec, ki je najprej podlo izdal svoje lastne krščanske socialiste, zlasti Edvarda Kocbeka, nato pa na vse pretege rovaril proti slovenski osamosvojitvi. Kot je nekoč ob tem sam zatrjeval, da, “na jugoslovanski usmeritvi tako stoji kot pade. Lahko danes v njega strelja kdor hoče, toda od jugoslovanske usmeritve ne bo odstopil dokler bo živ.”

V svojem sporočilu za javnost so v Zvezi borcev uvodoma navedli, da protestirajo proti pristranskemu, nizkotnemu in žaljivemu prikazu pokojnega Stanovnika. Po njihovi oceni namen oddaje ni bil podajanje nepristranskih in preverjenih dejstev, marveč zloraba zgodovine za potrebe politike oziroma strank. Ob tem so se obrnili na nacionalno televizijo, ki so ji očitali nespoštovanje novinarske etike, zlasti ko gre za zgodovinsko tematiko ter upoštevanje znanstvenih meril. Po njihovem prepričanju pa je že omenjena televizija dopustila zlorabljanje in spreobračanje zgodovine, kar po njihovem koristi predvsem tisti politiki in ideologiji, ki je za vse veke zaznamovana z madežem narodnega izdajstva in ga poskuša na takšen način izbrisati. Ob tem so še izpostavili, da v povezavi s tematiko niso bila upoštevana vsa zgodovinska dejstva in okoliščine, si privoščili pristranske sodbe in zlivali gnojnico tako po partizanstvu kot tudi konkretnem borcu. Dejanje vidijo kot hlapčevanje določeni politiki in napadanje pokojnika, ki se ne more več braniti. Ob tem še pričakujejo javno opravičilo nacionalne televizije vsaj družini Stanovnik.

Resnica več kot očitno boli. In če nekdo spodkopava to, da v oddaji Intervju prisotna zgodovinarka nista navedla vseh zgodovinskih dejstev in okoliščin pa obstajajo ob različnih priložnostih zabeležene in celo tudi v udbovskih arhivih arhivirane izjave, ki so prav takšne kot so. V nadaljevanju navajamo dve, da bi bralci sami ocenili njihovo vrednost in ali je po njihovem mnenju upravičeno, da ima nekdo kot je Stanovnik, v Ljubljani povsem novo spominsko obeležje: “Jaz na jugoslovanski usmeritvi tako stojim kot padem. Lahko danes v mene strelja kdor hoče, toda od jugoslovanske usmeritve ne bom odstopil dokler bom živ,”; “Takoj po sprejemu v partijo je Centralni komite komunistične partije Slovenije smatral za bolj pravilno, da ne sodelujem izrecno v partijskih organizacijah, ker sem med množicami še vedno veljal za krščanskega socialista. Za moje članstvo so vedeli samo sekretarji okrožnih partijskih komitejev.” 

Zgodovinar Igor Omerza je predstavil svojo knjigo Pravi obrazi, ki razgalja resnično podobo protiosamosvojitelja Janeza Stanovnika. (Foto: rtvslo, posnetek zaslona)

Zgodovinar Omerza je o njem sicer navedel nekaj krepkih izjav in tudi nekatere izmed njih prilagamo. Zgodovinar med drugim navaja, da si je Stanovnik prislužil lažni sloves “očeta naroda”, medtem ko sam izpostavlja, da je šlo v resnici za “fanatičnega protiosamosvojitelja”. Tudi glede njegovega skrivaštva, ko se je skrivaj pridružil komunistični partiji, o čemer Kocbek in krščanski socialisti dolgo časa niso vedeli, je povedal nekaj takšnih stvari, nad katerimi bi se morali njegovi zvesti častilci močno zamisliti: “To je najbolj problematična moralna karakteristika Janeza Stanovnika. Če je bil proti osamosvojitvi, je bila to napačna politika. Ampak to kar je naredil kot krščanski socialist, da je tajno vstopil v partijo, ne tajno za komuniste, ampak tajno proti svojim krščanskim socialistom in je deloval kot partijski skrivaš znotraj krščanskih socialistov, je pa nekaj kar je vsega obsojanja vredno.”; “Seveda, on je že med vojno deloval kot pomemben člen OF. In potem, ga je Kardelj vzel kot svojega tajnika v Beograd, to je bila najvišja stopnja zaupanja. Po drugi strani pa sta bila Kidrič in Kardelj prefrigana.”

“Če so vzeli Stanovnika v Beograd, ko je še figuriral kot krščanski socialist, potem so oni s tem še dodatno dajali vtis, kako na pomembne funkcije plasirajo krščanske socialiste in so vse te katoliške množice držali v nekem šahu. Kidrič mu je celo pustil cerkveno poroko po vojni, ker je bila žena zelo verna, sicer partizanska bolničarka. Vse to je bilo zato, da se je pred ljudstvom izkazal kot krščanski socialist,” je bil Omerza še jasen glede Stanovnikove dvojne vloge in kako so jo komunisti podlo izkoristili. Dotaknil pa se je tudi njegovega nasprotovanja procesu slovenskega osamosvajanja: “On je bil eden največjih nasprotnikov osamosvojitve, celo na funkciji člana predsedstva SRS in predsednika predsedstva SRS, je dejal, da gre pri osamosvojitvi oziroma odcepitvi za samomor.” “To, da je bil proti slovenski osamosvojitvi je znano celi Sloveniji, zato ker je bilo to, kar je rekel v Pobjedi leta 1989, potem povzeto v Delu. Drugače verjetno ne bi vedeli. Sem pa našel še več teh izjav. V knjigi sem zbral vse kar je bilo možno, vse te njegove izjave. Vidi se, da brani partijo, socialistično samoupravljanje in seveda federativno, avnojsko Jugoslavijo.” Obenem je Omerza še navedel dejstvo, da sta bila Stanovnik in Milan Kučan ves čas v tesnem stiku, le da mu je bil Kučan nadrejen, kar je tudi priznal: “Midva sva bila v najintimnejšem odnosu.” Tudi ob Bavčarjevem posredovanju glede četverice JBTZ je Stanovnik Bavčarju odvrnil: “To kar se pogovarjate z mano je tako, kot bi se pogovarjali s Kučanom.”

Domen Mezeg