Boris Kobal po partizansko ukradel avtorsko delo, zaradi kršitve moralnih in materialnih avtorskih pravic mu grozi do 3 leta zapora!

Boris Kobal (Foto: STA)

Leto 2019 se je začelo z največjim škandalom in hkrati največjo sramoto, ki lahko doleti človeka, ki se izdaja za velikega avtorja in umetnika. Boris Kobal se je na javni natečaj za izvirno slovensko komedijo, kjer je bil izbran med 3 najbolj kvalitetnimi deli, prijavil z delom, katerega avtor je umrli Italijan Aldo Nicolaj. Še večja blamaža je, ker je avtorsko delo ukradel človek, ki je direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Tako Kobalovo gledališče kot tudi SLG Celje, ki je uprizarjalo ukradeno delo, pod katerega se je kot avtor podpisal Kobal, bogato financiramo prav davkoplačevalci. Številke so vrtoglave – v več sto tisoč evrih do milijonov; bo ministrstvo za kulturo ukrepalo in zaprlo pipico za kulturni ustanovi, ki sta tesno povezani s plagiatorjem?!

Boris Kobal si je dovolil tisto, česar si ne bi smel dovoliti noben avtor nikjer na svetu! Ukradel je avtorsko delo, kar se kaznuje z zaporno kaznijo, saj kršitev moralnih in materialnih avtorskih pravic obravnava kazenski zakonik v 147. in 148. členu. Kršitev moralnih avtorskih pravic se sicer začne na predlog, prvi odstavek 147. člena pa pravi: “Kdor s svojim imenom ali imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.” Kršitev materialnih avtorskih pravic pa obravnava 148. člen, najnižja kazen za to kršitev je tri leta zapora: “Kdor neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.” To je sicer najnižja zagrožena zaporna kazen za tovrstno kršitev, najvišjo določa 4. odstavek istega člena: “Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.” 

V torek je odjeknila novica, da je Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje s sporeda umaknilo komedijo Borisa Kobala Profesionalci espe, saj se je izkazalo, da komedija pripada italijanskemu avtorju Aldi Nocolaju, ki je napisal isti tekst z naslovom La prova generale, ki je bil prvič uprizorjen že leta 1977! Predstavo so sicer v omenjenem celjskem gledališču že uprizorili, a ko se je izkazalo, da so bila namigovanja, da komedija sploh ni avtorsko delo Kobala, čeprav se je izdajal za avtorja, utemeljena, so predstavo umaknili s sporeda. Da se je Kobal predstavljal kot avtor, priča zapis na Cobissu, slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu:

Vir: cobiss.si

Bergant opravičeval delo Kobala
To dejstvo pa temno luč meče tudi na RTV Slovenija in na Igorja E. Berganta samega. Omenjeni nacionalni medij in Bergant sam sta se namreč pristransko postavila na stran Kobala in ga opravičevala, češ, da se ni nikoli predstavljal kot avtor, temveč zgolj kot prevajalec: “Izkazalo se je namreč, da je komedija, ki jo je Boris Kobal poslal na natečaj za izvirno slovensko komedijo pravzaprav prevod dela La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja,” je na nacionalni televiziji izrekel Bergant.

Bizarno, ampak napoved tako hudega kaznivega dejanja, kot je kraja avtorskega dela, se Bergantu ni zdela vredna niti napovedi. Tako so v Odmevih v napovedniku oddaje med drugim izpostavili metanje kovancev v vodnjak v Rimu in odločitev v zvezi z brexitom. Za Slovenijo torej res “pomembni” temi.

Igor E. Bergant očitno ne verjame dejstvom – Kobalovo dejanje opravičuje celo z vprašajem na koncu trditve?! (Foto: printscreen)

O Bergantu in Odmevih se je nato razbesnel pravi vihar na družbenem omrežju Twitter. Tvit Vinka Vasleta zadane bistvo:

Za kako hudo nespoštovanje avtorjevega dela gre, pa priča tudi dejstvo, da pravi avtor te komedije Aldo Nikolaj sploh ni več živ – umrl je leta 2004. Njegova smrt pa ne Kobalu ne komurkoli drugemu ne daje nobene pravice, da si prilasti njegovo delo, saj avtorske pravice veljajo še 70 let po smrti avtorja (59. člen zakona o avtorski ali sorodni pravici). Tudi, če bi od avtorjeve smrti preteklo več kot 70 let, se ne Kobal ne kdorkoli drug ne more pod njegovo delo podpisati kot avtor.

Jasno je torej, da ne gre za noben prevod La prova generale, saj bi se prevod glasil Generalka, Kobal pa je delo poimenoval Profesionalci espe, verjetno z namenom kar čimbolj zabrisati povezave z originalom. Da se je Kobal predstavljal kot avtor, pa priča tudi podatek, da se je s Profesionalci espe prijavil na natečaj za izvirno slovensko komedijo, kjer je eden od pogojev tudi, da so “moralno in pravno za izvirnost komedije odgovorni avtorji”. SLG Celje sicer še vedno ni umaknilo s svoje spletne strani napovednika za komedijo, kjer ukradeno delo med drugim hvalijo: “Iskrivi dialogi, absurdni obrati in črnohumorne situacije odlikujejo to konverzacijsko in situacijsko komedijo, ki je prispela na natečaj za žlahtno komedijsko pero 2017 in bila uvrščena med tri najkakovostnejša nova besedila. Poleg odličnih dialogov nova slovenska komedija ponuja tudi duhovite in zabavne igralske naloge.”

V zvezi s Profesionalci espe smo novinarsko vprašanje poslali tudi na SLG Celje, kjer nas je zanimalo tudi, kako visok honorar je dobil Kobal za ukradeno delo. Kot da se ne bi realno zavedali problema, so nam odgovorili: “V petek, 18. januarja 2019, bo ob 9. uri v zgornjem foyerju SLG Celje tiskovna konferenca, na kateri bomo predstavili okoliščine umika predstave Profesionalci espe in odgovorili na vaša vprašanja.”

Ob tem pa nikakor ne smemo spregledati dejstva, da je SLG Celje bogato financirano s strani slovenskih davkoplačevalcev! Spletna aplikacija Erar namreč razkriva, da je samo v letu 2018 dobilo od ministrstva za kulturo, ki ga vodi Dejan Prešiček, pred njim pa ga je vodil Anton Peršak, več kot 2,5 milijona evrov!

Vir: Spletna stran SLG Celje

Na spletni strani omenjenega gledališča Kobala še vedno povzdigujejo v zvezde, čeprav mu je s tem dejanjem, ko se je s svojim imenom podpisal pod individualno intelektualno stvaritev nekoga drugega, popolnoma padel ugled ter se njegov celoten opus postavlja pod vprašaj. “Boris Kobal je naš priznani režiser, igralec, voditelj in tudi dolgoletni direktor ter umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Na področju dramskega pisanja ima bogato zgodovino uspešno izvedenih komedij tako na odru kot na televiziji. Njegov humor je pronicljiv in lahkoten, leta 1997 je na Dnevih komedije zmagal s svojo komedijo Afrika ali Na svoji zemlji.” 

Očitno gre še za star opis, saj je Kobal že vse od leta 2017 direktor in umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana, v katerega pa se zadnja leta steka ogromno proračunskega denarja. Spletna aplikacija Erar razkriva, da je od maja 2017, ko je mesto direktorja zasedal Kobal, omenjeno gledališče prejelo od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti več kot 200 tisoč evrov!

Vir: Erar.si

Vprašanje v zvezi s financiranjem gledališča, katerega direktor in umetniški vodja je plagiator, smo poslali na ministrstvo za kulturo, ministru Dejanu Prešičku. Na ministrstvu za kulturo so odgovorili, da so takoj, ko so bili seznanjeni z zadevo, obe strani – Slovensko ljudsko gledališče Celje in Borisa Kobala – prosili za posredovanje informacij o zadevi. “Pojasnjujemo, da Ministrstvo za kulturo ne financira delovanja Šentjakobskega gledališča. Gledališče je prejelo sredstva na podlagi razpisov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, iz državnega proračuna v višini 3.900 evrov v letu 2017 in v višini 4.100 evrov v letu 2018,” so odgovorili. Na naše drugo vprašanje o možnih ukrepih se bodo lahko odzvali po prejemu informacij iz obeh strani.

Po informacijah STA se Kobal ne oglaša niti upravnici celjskega gledališča Tini Kosi.“Trenutno nima stikov, so ga pa o zadevi pisno obvestili,” so zapisali. Sprašujemo se, kje je sedaj tisti Kobal, ki je na shodu v Kopru prepotentno grozil novinarju Možini. Posnetek tega hujskaškega nastopa poglejte TUKAJ

Kako bo ukrepal, pa smo povprašali tudi sodnika Janeza Vlaja, ki je hkrati tudi predsednik društva Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Ta nam je odgovoril, da ga je “novica neprijetno presenetila, zanjo sem z obžalovanjem izvedel včeraj. Trenutno Vam lahko odgovorim le to, da načrtujem pogovor z direktorjem Šentjakobskega gledališča Borisom Kobalom in nato sklic seje Upravnega odbora, ki je kot kolektivni organ pristojen za reševanje in odločanje o vprašanjih, ki jih zastavljate.

M. S.

Komentarji so onemogočeni.