fbpx

Brglezov debakel na Odmevih – kjer ni mogel braniti neustavnega odvzema mandata Janši

Vidni član SD-ja Milan Brglez. (Foto: sta)

Nadaljuje se medijski projekt slikanja Milana Brgleza kot sredinskega kandidata. Tokrat se je predstavil na Odmevih z Rosvito Pesek. Prvič je bil tudi vprašan o neustavnem odzvemu poslanskega mandata Janezu Janši, za katerega je osebno odgovoren. Pa se mu je zataknilo.

V uvodu ga je Tanja Gobec (tokrat trezna) predstavila kot strokovnjaka, ki že 20 let nastopa na RTV Slovenija. Potem ga je ustrezno profilirala in nakazala, da ustreza kalupu volilnega telesa države, ki so jo pred osmimi desetletji ugrabili komunisti. Predvajali so delček iz njegovega govora, kjer je povedal, da je “osvobodilna fronta pomemben delček mozaika, ki je pripeljal do samostojne Slovenije”. V Sloveniji je namreč odnos do OF tako pomemben kot v ZDA dejstvo, ali je kandidat za predsednika poročen ali ne. Nato so poudarili še, da se je večkrat sprl tudi z (danes na levici osovraženim) Mirom Cerarjem.

Brglez se je že na začetku izkazal za mojstra sprenevedanja. Ko ga je Peskova vprašala, zakaj se je odpovedal položaju v stranki SD, je navrgel, da gre za logično potezo, saj hoče povezati dve stranki. V resnici je seveda šlo za tipično potezo političnega kameleona, ki je od kvazi-liberalcev šel socialistom in nato nazaj kvazi-liberalcem. Sam pravi, da je “povezovanje v slovenski politiki možno”. Seveda je možno – znotraj ene same leve stranke z različnimi imeni.

Pravi da dobro sodeluje z Golobom in da je sodeloval tudi z Janšo, ko je šlo za interese države. Pravi povezovalni kandidat torej, čeprav se je v resnici za tiste, ki imamo spomin, izkazalo, da ni mogel sodelovati niti z lastno stranko.

Še bolj je pokazal svojo nevzdržno sprenevedanje, ko ga je Peskova vprašala o odvzemu mandata Janezu Janši, ko je bil ta poslanec v sklicu parlamenta leta 2014. Trdil je, da ni šlo za “odvzem mandata”, ampak za uporabo zakona, ki je bil razveljavljen v samem postopku, vmes pa se je zgodilo tudi to, da je bil oproščen v procesu Patria, to so vsa objektivna dejstva, ki so privedla do tega [da je Ustavno sodišče odvzem mandata razveljavilo]. Hkrati se je izgovoril, da je “šla zadeva v to smer”, da zapornika ne moreš dati v KNOVS (komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb), potem ko je Ustavno sodišče “naredilo, kar je naredilo”, pa je bil takoj imenovan nazaj na tisto mesto in on v tem ne vidi nobenega problema.

Upam, da si boste posnetek tudi ogledali, sami mi najbrž ne boste verjeli, da je evropski poslanec to res izrekel. Ne, ni šlo za “uporabo v postopku razveljavljenega zakona”. Ko je bila odločitev sprejeta, je veljal zakon, ki odvzema mandata ni dovoljeval. In tudi oprostilna sodba v zadevi Patria ni imela nič z odločitvijo Ustavnega sodišča. Prav tako nikjer ni določeno, da zapornik ne more biti imenovan v KNOVS – “zadeve so šle v to smer”, pač ni pravni argument, vreden diskusije.

Peskova ga je spomnila, da ga je tudi zakonodajno-pravna služba DZ opozorila, naj tega ne naredi, on pa ji je odgovoril, da zakonodajno-pravna služba marsikdaj kaj opozarja in nekateri to upoštevajo, nekateri pa ne. Odgovornost pa je na tistih, ki takšne odločitve sprejemajo, v tem primeru na poslancih oz. večini v parlamentu. Prosim? Odgovornost je bila izključno njegova, saj je kot predsednik parlamenta dovolil glasovanje o odvzemu mandata, čeprav so ga strokovne službe opozarjale, naj tega ne stori. Odgovornost, da je neustavno odvzel glas vsem, ki so Janezu Janši dali glas, je na strani Milana Brgleza, ne poslancev, ne zakona, niti oprostilni sodbi v aferi Patria. Kriv je Milan Brglez, ki je kršil ustavo in grobo jemal volilne glasove državljanom Slovenije.

Nato se je Brglez, ko je videl, da je zamočil, namesto predsedniškega kandidata preobrazil v poslanca Gibanja Svoboda in povedal še, da so trije referendumi zloraba referendumske zakonodaje. “Zakaj?” ga je nato vprašala Peskova.

Zakon o vladi, “ker tega do zdaj ni nihče počel” (res je, a tudi nihče ni hotel vzpostaviti 22 ministrstev za zaposlitev političnih odpadnikov).

Zakaj zakon o RTV? Ker imamo probleme s samoomejevanjem, ker drugače ne bi prišlo do takšne situacije, “kjer bi ena stranka prevladovala” na javnem servisu (očitno misli, da v tem trenutku SDS “obvladuje” RTVS, v časih Kocjančiča, Pikala, Baškoviča pa so se nasledniki komunistov vestno “samoomejevali”).

Zakaj zakon o dolgotrajni oskrbi? Gre le za preložitev začetka implementacije zakona, pri tem pa navrže lažnive argumente, ki jih je mogoče prebral na tviterju stranke Levica (da se bodo oskrbovalnine višale, da bodo pogoji dela za ljudi, ki delajo v dolgotrajni oskrbi, slabšali in da vlada nima samostojnega vira financiranja tega področja – to so seveda eklatantne laži. Kakšna je rešitev? Socialistična, seveda! Ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedba progresivnega vira (ga že sicer imamo, ampak Brglez bi ŠE VEČ progresije). Lenin, Pot, Mao, Mesec ploskajo.

Povedal je tudi, da članstvo Ukrajine v Nato med vojno ne pride v poštev, ker bi to pomenilo jedrsko nevarnost. Brglezova politika je torej upognitev hrbta tiranom z jedrskimi konicami. Če ga Kremelj ne plačuje, potem so lahko srečni, da imajo na sončni strani Alp kar brezplačno pomoč.

Morda bi se smelo reči, da je včeraj Milan Brglez zaključil svojo predsedniško kampanjo in da lahko zdaj analize predvsem ocenjujejo možnosti Pirc Musarjeve in Logarja v drugem krogu? Brglez pa bo lahko z visoko evroposlansko plačo veselo hodil na izlete v Trier Karlu Marxu. Za visoko politiko – kot se je izkazalo – pa ni iz pravega testa.

Andrej Žitnik