Čas je, da javnost spet kaj izve o tem, kaj je CPOEF in kako preko njega bogati Jože P. Damijan

Jože P. Damijan. (Foto: STA)

Jože P. Damijan, za ekonomsko skrajne levičarje nekoč “neoliberalec”, zdaj pa že nekaj časa promoviran kot “antijanšistični rešitelj” oziroma kandidat tranzicijske levice za novega mandatarja, promovirane pod znamko KUL, ima bogato zgodovino vpletenosti v, iz vidika odnosa do davkoplačevalcev, sporne posle. Eden takšnih je povezan z javno-zasebnim zavodom Ekonomske fakultete, imenovanim Center poslovne odličnosti ekonomske fakultete (CPOEF), preko katerega profesorji zasebno bogatijo s pomočjo uporabe znamke Ekonomske fakultete, javnost pa ne more izvedeti, kakšni so njihovi honorarji, saj so skriti tudi pred Erarjem.

Jožeta P. Damijana v zadnjih tednih osrednji mediji, tudi skrajno levičarska Mladina, nekritično promovirajo kot kandidata za novega mandatarja, vse v duhu tradicionalnega “antijanšizma”, ki ga je pred leti zelo jasno na hrvaški oddaji Nedjeljom u 2 artikuliral župan MOL, Zoran Janković.

Če si proti Janezu Janši, ni pomembno, kdo si. Še več, takrat je celo pomembno, da si pripravljen in željan služiti na račun zavajanja in prikrivanja javnosti. Pustimo ob strani, da Damijanu, kot bi se nič ne zgodilo, zlahka spregledajo njegov mizoginizem. Še pomnimo odnos do bivše ministrice, Aleksandre Pivec? Jože P. Damijan je problematičen še zaradi marsičesa drugega in seveda tudi to osrednjih medijev ne zanima, dokler se je kot Golum iz Gospodarja prstanov pripravljen boriti za dragoceni prstan oblasti proti “temačnemu princu”, predsedniku vlade, Janezu Janši.

Jože P. Damijan in CPOEF
Jože P. Damijan je bil eden največjih pridobitnikov “Afere Mramor”, če kot objektivno odgovornega za takšno zavajanje javnosti pod krinko slogana “nismo več v komunizmu”, označimo takratnega dekana in nekdanjega finančnega ministra. Za kaj je šlo? Za ustanovitev javno-zasebnega zavoda CPOEF, na katerega je EF prenesla tržno dejavnost; od analiz in raziskav do organiziranja seminarjev in poslovnega izobraževanja (tudi Alumni klub ne deluje več pod EF UL, ampak pod C). Do takrat je fakulteta profesorje za njihove raziskave in analize plačevala preko državnega Inštituta za ekonomska raziskovanja.

CPOEF (Foto: Twitter)

In kaj je posebnost tega zavoda? Njegove bilance in letna poročila niso javno dostopne, Erar jih ne zazna, kar pomeni, da javnost ne more izvedeti ne kdo ne koliko od profesorjev je zaslužil, uporabljajoč državno fakulteto kot znamko, ne da bi ona od tega kaj imela. Kaj to v praksi pomeni za J.P. Damijana?

COEF dela predvsem z državnimi firmami, a ne smete vedeti, kakšni so zaslužki profesorjev
CPOEF ima izvrstne naročnike, večinoma med državnimi podjetji. Tako so delali za NLB, Elektro Gorenjska, Kapitalsko družbo, Kontrolo zračnega letenja, Luko Koper, Pivovarno Laško, Zdravniško zbornico in številne druge. Jože P. Damijan je npr. pred leti za Združenje za promet pri GZS prek CPOEFA izdelal Analizo tveganj, povezanih z neizgradnjo 2. tira Koper–Divača in možnih alternativ. Tudi analiza Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo je njegovo delo, le da sta pri tem sodelovala Črt Kostevc in Tjaša Redek. Oba sta z Ekonomske fakultete v Ljubljani, oba imata svoja sp-ja. Moramo ponavljati, da so spoznanja teh analiz sovpadala s prelaganjem bremena na pleča davkoplačevalcev?

Torej pazite, profesor iz državne firme je najet s strani državnega podjetja, da zanje naredi analizo, ne vemo pa, kako in zakaj so ga najeli, ali se je sam ponujal, ali se je ponujal kot profesor državne fakultete, ali so ga najeli kot takšnega in nenazadnje in niti po naključju ne najmanj pomembno: javnost ne more vedeti, koliko so mu plačali, po katerih kriterijih so mu plačali. Bodo osrednji mediji kaj podrezali v Damijana glede tega, morda, če bo odgovoril, skušali spodbijati njegove puhlice, ker česa drugega ne gre pričakovati? Po našem mnenju ne. Po našem mnenju bodo molčali kot grob kot so molčali, ko je Pivčevo označeval za “pobeglo kurbo s plesa”.

Aleš Ernecl