fbpx

Če kadre menjuje levičar, je to sistematizacija, ko enako ravna Janša, pa brutalno kadrovanje

Foto: zajetje zaslona/Delo

“Robert Golob bo vlado preoblikoval po svoji zamisli, z novo sistematizacijo delovnih mest, ob tem pa se bo lahko znebil tudi Janševih kadrov po ministrstvih,” so zapisali v časniku Delo – ob tem pa Golobovo kadrovanje ljubkovalno poimenovali “sistematizacije delovnih mest”. Se sliši popolnoma drugače kot “kadrovski cunami”, ki ga praviloma pripišejo Janezu Janši, mar ne? Jasno je, da vsako komunikacijsko sporočilo izraža intencionalnost oziroma namen sporočevalca – problem pa je, da se tega pogosto ne zavedamo. Tako se nam v podzavest vtisne, da Janša brutalno kadruje, medtem ko Golob prijazno sistematizira – in namen je dosežen, zmaga na volitvah je na strani tistih, ki imajo pod nadzorom medije. Lahko tovrstnemu poročanju sploh rečemo objektivno oziroma nevtralno?

Množični mediji oblikujejo svoj lasten medijski diskurz, ki naj bi se izražal predvsem v informacijski funkciji medijev – razen če se ne. V naših večinskih medijih se namreč pogosteje uporablja politični diskurz, ki izraža pripadnost določeni ideologiji oziroma politični skupini. Kar ne bi bilo nujno problematično, če bi bili bralci, poslušalci in gledalci na to tudi opozorjeni oziroma podučeni o tem, kako naj berejo različne medijske tekste. Politični diskurz namreč pogosto ustvarja neko drugo podobo stvarnosti, ki seveda ustreza agendi določene skupine, česar bi se morali ob konzumiranju medijske vsebine tudi zavedati.

Delo svoje besede, v katero smer kaže podpora javnosti, podkrepi tudi z znanstvenimi dokazi: “Inštitut Mediana je preveril podporo posameznikom, ki razmišljajo o kandidaturi. Če bi bile volitve jutri, bi po rezultatih ankete imeli dva kroga volitev in dve favoritinji. Obe nekdanji novinarki, prva zdaj prepoznavna odvetnica Nataša Pirc Musar, druga pa Marta Kos, podpredsednica Gibanja Svoboda.” Nobena od njiju še ni sprejela dokončne odločitve, ali se bo na predsedniške volitve dejansko podala, vendar pa nas medij že poduči, koga je treba imeti v mislih – in ob tem še celo izpostavi, da imamo v Sloveniji levo naklonjeno volilno telo: “Prav tako ni jasno, ali oziroma koga bodo levo naklonjenemu volilnemu telesu ponudili na desnici.” Pred seboj imamo propagandno sporočilo levice, ki ga v tem primeru res da označijo kot “mnenje”, vendar pa se vsakodnevno dogaja, da nam tovrstne diskurze prodajajo kot nevtralna sporočila  – ob čemer se že težko čudimo, da imajo na RTV-ju diskurz tranzicijske levice za “normalen”, vse ostalo pa je desno oziroma politično.

Suzana Kos v svojem “mnenju” sicer še dodaja, da glede na rezultat državnozborskih volitev po dveh letih vlade Janeza Janše – “njihov kandidat nima realne možnosti za vselitev v predsedniško palačo.” In to je to, za povprečnega bralca takšno mnenje postane sveta resnica, sploh če se ponavlja iz dneva v dan, po možnosti v več različnih medijih. Stavkajoči na Radioteleviziji Slovenija so včeraj sicer napovedali, da bodo še naprej delali profesionalno, kakovostno in etično ter da se bodo borili za obstoj RTVS. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami naj bi bila po njihovih besedah novinarska in uredniška avtonomija ter “depolitizacija” javne RTV – pravijo, da na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu opozarjajo že dlje časa. Spet vse lepo in prav, če si ne bi nepravilnosti in neprofesionalizma vsak predstavljal malo po svoje. Na RTV-ju to namreč pomeni, da se je na določenem delovnem mestu ali pa položaju znašel kdo od “tistih par” novinarjev, ki niso del prevladujoče klike v hiši javnega servisa. Temu seveda sledi deratizacija, se pravi depolitizacija – obenem pa se občinstvu zadevo predstavlja, kot da je treba medijsko hišo rešiti pred zlobnim avtokratom, ki si želi podrediti medije in prevzeti nadzor nad prevladujočim diskurzom. Kar se seveda ne sme zgoditi, ker to imajo oni. Že od nekdaj.

Gre za branjenje pridobljenih privilegijev in upiranje vsakršnim spremembam, ki pa so nujno potrebne
V Združenju novinarjev in publicistov menijo, da je bila včerajšnja stavka dela zaposlenih na RTVS nepotrebna. Kot neupravičene vidijo tudi zahteve po odstopu vodstva, saj da je bilo izvoljeno v skladu z zakonom in vsemi predpisanimi zakonitimi postopki. Stavkajoči medtem branijo svoje pridobljene privilegije, so zapisali v sporočilu za javnost. Po navedbah STA ima vodstvo RTVS po mnenju združenja zakonit in legitimen mandat, prav tako pa ni naredilo nič takega, s čimer bi omejevalo novinarsko avtonomijo. Nekatere izpeljane spremembe so bile nujne za večjo pluralnost RTVS in njeno profesionalnost, menijo. “Stavko na RTVS očitno vodijo in spodbujajo tisti, ki želijo, da se na RTVS nič ne spremeni,” so sporočili iz združenja. Stavkajočim pripisujejo, da v zadnjih letih niso naredili ničesar, da bi RTVS postala bolj pluralna in profesionalna. “Gre očitno za branjenje pridobljenih privilegijev in upiranje vsakršnim spremembam, ki pa so nujno potrebne,” so sklenili.

Sara Kovač