Cerar bo vodjem strank predstavil vsebino mini vrha EU o migracijah in o vprašanjih NLB

Foto: STAfoto

Voditelji 16 evropskih držav in evropskih institucij so se sestali v nedeljo na izrednem mini vrhu EU na temo migracij, ki ga je sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. V torek pa se bo Miro Cerar, premier, ki opravlja tekoče posle, sestal s predstavniki parlamentarnih strank in jim predstavil vsebino pogovorov z nedeljskega mini vrha, kot je napovedal že prejšnji teden, pa bodo govorili tudi o vprašanjih, ki zadevajo NLB. Že pred prvim srečanjem predsednikov parlamentarnih strank je Janez Janša v pismu Cerarju predlagal, da spregovorijo tudi o zadnjih informacijah glede stališča Evropske komisije do prodaje NLB in zaščiti premoženja NLB pred rubeži hrvaških sodišč. Janša je prepričan, da je oboje bolj urgentnega pomena kot pa odločitev glede tožbe, za kar ima Slovenija še kar nekaj časa.

Po izrednem vrhu v Bruslju so se voditelji razšli brez sklepov, so si pa voditelji izmenjali mnenja, jasno izrazili stališča in pretresli nekatere ideje pred rednim vrhom EU v četrtek in petek, na katerem pa bi že lahko sprejeli konkretne odločitve.

Mini vrha pa se niso udeležile vse države, Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška so namreč mini vrh bojkotirale, saj so srečanje označile za nesprejemljivo. “Nedeljski mini vrh je nesprejemljiv, na njem ne bomo sodelovali. Želijo obnoviti star predlog, ki smo ga že zavrnili,” je poljski premier Mateusz Morawiecki povedal ob robu srečanja s kolegi s Slovaške, Češke in Madžarske v Budimpešti.

Evropski voditelji o migracijah
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se sooča s precejšnjimi težavami na notranjepolitičnem prizorišču, je izpostavila možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni. Kot je pojasnila, so se voditelji držav EU strinjali, da bi morala unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje ter da so vse države odgovorne za vse vidike migrantskega vprašanja. Salvini je dejal, da “v enem letu bo odločeno, ali bo še obstajala enotna Evropa ali ne”. Ob tem je poudaril, da Italija “ne more sprejeti niti enega človeka več. Nasprotno, nekaj bi jih radi poslali drugam”. Bolgarski premier Bojko Borisov pa je poudaril, da je “zunanje meje EU je treba takoj zapreti”. “K temu pozivam že leta na vseh vrhunskih srečanjih EU in sem bil deležen samo kritik,” je dodal. Dejal je še, da se bo v Bruslju zavzel tudi za to, da bi v EU spuščali samo ljudi, ki dejansko bežijo pred državljanskimi vojnami. “Gre za državljanske vojne, ki smo jih kot zahodni svet, hote ali nehote, povzročili sami,” je izpostavil.

Politika mora nujno najti rešitev pred rubeži hrvaških sodišč
Na srečanju pa naj bi se posvetili tudi obravnavi problematike NLB, glede na to, da bo treba zgodbo o prodaji te največje slovenske banke voditi naprej, ne glede na to, da Slovenija najbrž še nekaj časa ne bo imela vlade s polnimi pooblastili. Nova odločba Evropske komisije glede prodaje NLB se po neuradnih informacijah napoveduje še pred avgustom, eno ključnih vprašanj pa je spet državna zaščita banke pred negativnimi učinki postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev. Potencialni stroški sodnih postopkov, ki potekajo na Hrvaškem, z obrestmi vred dosegajo okoli 430 milijonov evrov, to pa prek pritiskov na ceno delnice močno bremeni vprašanje prodaje banke. V največji slovenski banki so sicer že večkrat izrazili željo, da bi se zgodba s prodajo čim prej zaključila, s čimer bi bili končno odpravljeni vsi omejevalni ukrepi, ki veljajo za banko.

A. G.