fbpx

Černač Goloba spomnil, da sodni funkcionarji niso bili izključeni iz plačnih usklajevanj

Foto: Printscreen RTVS

“Presenečen sem bil ob podatku, da so sodni funkcionarji eni redkih, zagotovo sistematično, ki so od 2012 bili v celoti izpuščeni iz vseh usklajevanj za razliko od ostalih. Zato smo šli v to, da bomo dodatek v višini zaostanka in še to začasnih dali sodnim funkcionarjem,” je danes Robert Golob dejal v zagovor, čemu bodo ravno sodniki in tožilci prioritetno dobili dodatek v višini 600 evrov bruto. Poslanec Zvone Černač mu je dejal, da ne drži, da so bili sodni funkcionarji izpuščeni iz usklajevanj. “Nenazadnje ta zakon, ki ga je koalicija sprejela, velja od 1. oktobra lani za celotni javni sektor in je težak 611 milijonov evrov, to je 4,5-odstotno povišanje osnovnih plač. Mislim, da funkcionarji v tej državi nismo najbolj problematična skupina. Vprašal sem vas, kaj boste naredili s problematično skupino v času visoke inflacije,” je bil jasen v zahtevi premierju po dopolnitvi odgovora na vprašanje. 

Poslanec Zvone Černač je uvodoma dejal, da se verjetno tudi sam premier strinja, da je vsako delo častno. “Vsak, ki dela in s tem skrbi zase in svojo družino, si zasluži spoštovanje in za opravljeno delo tudi pošteno plačilo. Na drugi strani pa si vsi, ki prek različnih dajatev prispevajo sredstva v javne blagajne, zaslužijo kakovostne javne storitve,” je dejal in dodal, da je pravična in uravnotežena plačna politika še posebej pomembna na področju javnega sektorja, saj mora biti takšna, da v javni sektor privablja izobražene in kompetentne kadre, ki morajo skrbeti za kakovostno opravljanje storitev za ljudi in podjetja.

Plačna politika v javnem sektorju mora biti po Černačevih besedah takšna, da kadri v javni sektor prihajajo, ne da iz njega odhajajo. Meni, da je to še posebej pomembno na storitvenem delu javnega sektorja. Biti pa mora seveda tudi finančno vzdržna glede na zmožnosti oziroma obseg javnih blagajn. V nadaljevanju je Černač spomnil, da je Golob sodnikom in tožilcem obljubil mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto in da se je temu primerno pričakovano sprožil plaz ostalih poklicnih skupin. 10. januarja je namreč sodnikom in tožilcem dejal: “Mi smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vsem vašim plačam.” Plačna politika v javnem sektorju mora biti takšna, da kadri v javni sektor prihajajo, ne pa iz njega odhajajo. Še posebej je to pomembno na storitvenem delu javnega sektorja. Biti pa mora seveda finančno vzdržna glede na zmožnosti oziroma obseg javnih blagajn.

Černača zanimalo tudi, kdo je ta “mi”, ki se je odločil za dodatek sodnim funkcionarjem
“Predsednik vlade, zanima me, zakaj menite, da sodniki in tožilci predstavljajo prioriteto pri urejanju plačnih razmerij. Povprečje EU nam govori, da imamo sodnikov per capita dvakrat več od povprečja, zdravnikov pa bistveno manj oziroma premalo, zato ljudje čakajo na storitve nedopustno dolgo. Kje je pri odpravi plačnih nesorazmerij spodnja tretjina plačnih razredov, ki bi morali biti v obdobju visoke inflacije prioriteta? Rekli ste ” mi smo se odločili” glede dodatka sodnikom in tožilcem. Zanima me, kdo vse so to mi in kdaj je bila odločitev sprejeta?,” je Černač povprašal Goloba.

Premier Robert Golob je uvodoma povedal, da se se plačna reforma v skladu z napovedmi začne v letošnjem letu. “Vrh koalicije, na katerem bomo obravnavali izhodišča, ki so že pripravljena, bo naslednjo sredo, 1. februarja. Reforme plačnega sistema se nobena vlada od 2008 ni lotila, zato je klicanje po hitrosti, ko gre za teden ali dva, pri čemer se tega nihče ni lotil 14 let, res nekoliko smešno,” je dejal in dodal, da plačni sistem danes ne deluje zaradi različnih parcialnih dogovorov, ki so jih sprejemale različne vlade. Medtem ko so se nekaterim poklicem po njegovih besedah (tukaj je izpostavil vojake in policiste) povišale plače, so se funkcionarji znašli na dnu, ko je govora o rasti plač med leti 2015 do 2022.

“Funkcionarji so na dnu, kar ni nič narobe. Ali pač? Med njimi ste tudi vi, poslanke in poslanci, ministri in predsednik vlade. Če se poslanci in poslanke sami odločite, da so vam take plače v redu, je to vaša pravica. Ne moremo pa biti mi politični funkcionarji tisti, ki se bomo odločali, kako bomo urejali tretjo vejo oblasti,” je dejal Golob in dodal, da je pri tretji veji oblasti materialna neodvisnost ključ do tega, da bo sodna veja oblasti dejansko izvajala, kar ji po ustavi gre. “Danes na svoje presenečenje ugotavljam, da sodna veja oblasti niti približno ni neodvisna. Tudi sodna reforma bo morala pripeljati do tega, da bo sodna veja oblasti bolj neodvisna od izvršne veje oblasti ali zakonodajne. Ker sicer ne more biti tretja veja oblasti in neodvisna, če smo mi tisti, ki odločamo, ali so neodvisni. To je bil edini in glavni razlog. Presenečen sem bil ob podatku, da so sodni funkcionarji eni redkih, zagotovo sistematično, ki so od 2012 dalje bili v celoti izpuščeni iz vseh usklajevanj za razliko od ostalih,” je povedal v nadaljevanju in dodal, da so zato šli v to, da se sodnim funkcionarjem da začasni dodatek v višini zaostanka. Ravno tako kot ostali bodo po besedah Goloba sodni funkcionarji vključeni v reformo, ki prihaja. “Šlo bo za začasni dodatek do sprejema reforme”.

Černač Goloba postavil na laž pri trditvi, kako naj bi bili sodni funkcionarji izpuščeni iz usklajevanj
“Ne drži, da so bili sodni funkcionarji izpuščeni iz usklajevanj. Nenazadnje je ta koalicija sprejela zakon, ki velja od 1. oktobra lani in ki je težak 611 milijonov evrov, velja za celotni javni sektor, 4,5-odstotno povišanje osnovnih plač,” so besede, s katerimi je Černač na laž postavil Goloba in dodal, da sam meni, da funkcionarji v tej državi niso najbolj problematična skupina. “Vprašal sem vas, kaj boste naredili s problematično skupino v času visoke inflacije. Kaj boste naredili tam, kjer je ljudje odhajajo, ker so premalo plačani. Posamezniki trpijo, ni storitev v socialnovarstvenih ustanovah. Proste postelje ne predstavljajo več problema, pač pa ni osebja, ki bi skrbelo za ljudi, ki potrebujejo pomoč,” je bil jasen poslanec in povprašal Goloba, “zakaj sodniki in tožilci predstavljajo prioriteto“.

Samo sodnikom se v času covida ni nižalo plač
Černač pa je še spomnil, da so bili sodniki edina poklicna skupina, ki se jim v času covida, ko so si vsi funkcionarji znižali plače, niso nižale plače, ker je ustavno sodišče dejalo, da izvršilna in sodna veja oblasti ne smeta posegati v sodno vejo na tem področju. “Skratka, s tem vašim ravnanjem ste porušili vsa razmerja, otežili ste neke normalne dogovore in na dolgi rok ogrozili javne finance. S to populistično akcijo na tem občem zboru bodo šli ostali v tej smeri, da bodo pričakovali nekaj podobnega in to takoj,” je še dodal kritično v zahtevi za dopolnitev odgovora.

Foto: posnetek zaslona RTVS

Golob je v odgovoru povedal, da so se v času od 2015 do 2022 v povprečju javnim uslužbencem plače dvignile za 15 odstotkov, sodnim funkcionarjem pa so padle za 5 odstotkov. “Razlika je 20 procentov. Kalkulacijo vam delam. Z dodatkom samo popravljamo tisti zaostanek, ki so ga bili deležni sodni funkcionarji v zadnjih 5–7 letih. Nič bolj kompliciranega,” je dodal in glede tistih z najnižjo plačo povedal, da se minimalna plača dviguje za največ doslej. “Ali bomo kasneje s plačno reformo poskrbeli za to, da se razmerja razmaknejo, seveda bomo poskrbeli za to. Naša naloga je bila, da uskladimo minimalno plačo z rastjo življenjskih stroškov in gospodarsko rastjo v zadnjem času, to je tisto, kar smo naredili. To je osnova, na katero bomo vezali plačni sistem. Ne bom se spuščal v to, kdo si bolj zasluži in kdo ne, ker je to irelevantno. Res je, da žal v javnem sektorju, tudi med funkcionarji, imamo težavo, koga pritegniti v parlament. Vendar na eni strani bi si človek mogoče želel, da bi ga nekateri funkcionarji zapustili, pa nam to ne uspe kljub temu, da ne rastejo plače. Tako da negativna kadrovska selekcija deluje v vse smeri,” je zaključil.

Ker poslanec Černač seveda ni dobil odgovora na vprašanje, je predlagal razpravo o plačni reformi v javnem sektorju na naslednji seji, saj gre po njegovih besedah za preveč pomembno področje, da o tem odloča samo en človek, premier Robert Golob. “Plačna reforma se ne more delati neusklajeno z različnimi subjekti in brez širšega konsenza med odločevalci,” je bil jasen.

Sara Kovač