fbpx

Članica delegacije Evropskega parlamenta Romana Tomc razkrila prav nenavadne prakse misije: Bistveno več časa namenili kritikom vlade!

Evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (Foto: STA)

Misija v Sloveniji evropske poslanke Sophie in ‘t Veld in njene delegacije je bila pravzaprav precej skrivnostna. Praktično nemogoče je bilo sploh dobiti seznam vabljenih na sestanke, ali pa so se seznami izkazali za napačne. Tudi evropska poslanka Romana Tomc je izpostavila, da so bili razgovori z vabljenimi zaprtega tipa, tako nihče ni imel možnosti izvedeti, kaj so posamezniki povedali, niti kaj so spraševali. “Precej nenavadno, menda običajno je, da nisem mogla razpravljati in komentirati razprave, lahko sem le postavila vprašanja,” je bila še kritična. Kot smo že poročali, razprav niti niso pustili snemati; Sophie in ‘t Veld je na novinarski konferenci sicer dejala, da Ministrstvo za kulturo sploh ni postavilo te zahteve – kar pa seveda ne drži, minister je namreč poudaril, da so ravno iz tega razloga udeležbo zavrnili.

Misija je prišla v Slovenijo s ciljem ugotoviti dejstva o stanju pravne države in medijev. Evropska poslanka Romana Tomc je izpostavila, da so člani delegacije  izvedeli veliko, vendar kljub temu niso dobili povsem celovite slike. Pojasnila je, da je razumljivo, da nekateri evropski kolegi ne poznajo najbolje stanja v Sloveniji. Zato tudi ne morejo vedeti česa vsega, zelo pomembnega, sploh ni bilo povedanega. “Tudi po tej misiji bodo zelo težko razumeli zapletene slovenske razmere in vzroke, ki so takšno stanje povzročili,” je še poudarila in kritično dodala, da je precej nenavadno, za delegacijo menda običajno, da sama ni mogla razpravljati in komentirati razprave, lahko je le postavila vprašanja, po možnosti čim krajša. Nezmožnost odziva je bila po njenih besedah posebej omejujoča, ko so gostje zavajali ali zamolčali bistvene informacije, pomembne za osvetlitev stanja. “Znatno več časa so dobili gostje, ki so kritizirali vlado. Poseben problem je bila neuravnotežena sestava vabljenih,” je še komentirala.

Bojan Požar in drugi, ki bi lahko verodostojno govorili o vladavini prava in stanju medijev v Sloveniji in ki jih je Tomčeva predlagala, so bili brez obrazložitve zavrnjeni. Ker so razgovori z vabljenimi zaprtega tipa, nihče ni imel možnosti izvedeti, kaj so posamezniki povedali, niti kaj so spraševali. “Ni jasno, zakaj skrivnostnost, saj ne gre za interne politične zadeve. Nepreglednost vsekakor daje možnost kreativne razlage in zaključkov,” je bila Tomčeva kritična do izvedbe razgovorov in dodala, da je vse to vzbujalo dvom, da pri misiji ne gre za iskreno željo ugotavljanja resničnega stanja vladavine prava in medijev v Sloveniji. “Ne bi bilo dobro, da bi bila misija le eden od korakov pri scenariju priprave resolucije proti Sloveniji v Evropskem parlamentu,” je še izpostavila in izrazila upanje, da bo končno poročilo pošteno in uravnoteženo in da bodo zelo pomembna sporočila, ki so jih posredovali Žiga Turk, Jože Možina, Rok Čakš, Borut Rojc, Matej Avbelj, Alojz Kovšca in Andrej Grah Whatmough dobila ustrezno mesto. “Bistveno sporočilo misije je, da institucije v Sloveniji delujejo dobro in da se s takšnimi ali podobnimi težavami soočajo v vseh državah EU,” je povzela evropska poslanka Romana Tomc.

Sophie in ‘t Veld (Foto: STA)

Je tudi med evropsko poslanko in udeleženci potekal “dialog med gluhimi”?
Na misiji sicer ni bilo ugotovljenih pomembnejših sistemskih kršitev vlade RS, ki bi zahtevale ukrepanje Evropske komisije ali Evropskega parlamenta, kar je jasno povedala tudi Sophie in ‘t Veld. Je pa na novinarski konferenci ob koncu misije še dejala, da naj bi bili predstavniki štirih ustanov v Sloveniji zaskrbljeni zaradi njihove neodvisnosti. Naštela je sicer le dve, in sicer KPK in Računsko sodišče. Institucije po njenem mnenju delujejo dobro in ni razlogov za zaskrbljenost, prihaja pa po njenih ugotovitvah do pritiskov na medije ter nekatere druge organe. Še posebej jo skrbi polarizacija, opazila je namreč, da sta v Sloveniji dva tabora in da je med njima visoka stopnja razdeljenosti – kar pripelje do dialoga med gluhimi, ter do erozije zaupanja v demokratično ureditev. Spraševala se je tudi, ali je primerno, da vlada v tej fazi še vedno vlada z odloki. Poudarila je, da je pri napadih na novinarje njej vseeno, čigav je novinar, ki je napaden; ni pa pojasnila, zakaj so na razgovore vabili predvsem predstavnike levih medijev oziroma institucij. Sophie in ‘t Veld je na vprašanje, zakaj Ministrstvu za kulturo niso pustili snemati razgovora – to je bil namreč njihov pogoj, da se sestanka sploh udeležijo – odgovorila, da ministrstvo tega sploh ni zahtevalo, pač pa naj bi zgolj želelo imeti kopijo posnetka – te pa seveda nimajo, ker pogovorov ne snemajo. Spomnimo, minister Vasko Simoniti je jasno poudaril, da so želeli snemati pogovor, vsaj za interno uporabo.

Kako je bilo na razgovorih, smo povprašali tudi nekatere udeležence. Nekdanji minister dr. Žiga Turk nam je povedal, da je vsak od udeleženih naredil nek uvod, nato pa sta sledila dva kroga vprašanj. Trajalo je približno eno uro – s strani poslancev je bil pogovor korekten. Poskušal je pojasniti isto, kar je pojasnil v dveh kolumnah za Euractiv, nam je še povedal. Pravnik in profesor dr. Matej Avbelj nam je sporočil, da je bil  pogovor korekten, a zelo splošen, omejen zlasti na objave na Twitterju, ki jih sam niti ne spremlja. “O vladavini prava kot sistemskem pravnem problemu v Sloveniji, na katerega sem sam opozoril, pa ni bilo skoraj nič govora, ker nepravniki tega, se zdi, niti ne razumejo. Sam sem predstavil svoja sicer javno znana stališča. Delegacija jih je vzela na znanje,” je še pojasnil.

Sara Bertoncelj