fbpx

Danes praznuje osamosvojitelj Janez Janša

Janez Janša z družino (Foto: Instagram Janez Janša)

Na današnji dan svoj 64. rojstni dan praznuje prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Janša kot eden izmed osamosvojiteljev velja za eno najbolj prepoznavnih političnih osebnosti v Sloveniji. Kar trikrat je zasedel mesto predsednika vlade, dvakrat pa je bil predsednik Sveta Evropske unije. 

Poslanec in predsednik stranke SDS Janez Janša, ki je zaslužen za to, da je bila Slovenija vrnjena na evropski in svetovni politični ter gospodarski zemljevid, je bil rojen 17. septembra 1958 v Grosuplju. Po zaključeni klasični gimnaziji v Stični je izobraževanje nadaljeval na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnja FDV) v Ljubljani, kjer je diplomiral iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (danes znan kot študij obramboslovja).

Za politiko se je Janša navduševal že od mladosti. Pri 17 letih se je vključil v Zvezo komunistov Jugoslavije. Zaradi nestrinjanja z uradno komunistično politiko je bil leta 1983 izključen iz Partije. Služba državne varnosti in vojaška varnostna služba sta Janšo leta 1988 aretirali skupaj z Davidom Tasičem, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom aretirala na podlagi obtožb domnevne izdaje vojaških skrivnosti. S tem se je začel proces proti četverici oziroma afera JBTZ. Ta je pomembno vplivala na slovensko politično dogajanje v drugi polovici osemdesetih let, pomembna pa je bila tudi ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic (sprva odbor za varstvo pravic Janeza Janše), ki je bil namenjen podpori četverici. Priprtje je sprožilo množično gibanje za demokratične spremembe, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic.

Aretacija Janeza Janše (Foto: Tone Stojko)

Spomnimo. Odbor je vodil Igor Bavčar, pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani so pred obsodbo četverice organizirali množične proteste – med drugim se je protestiralo proti sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem in proti temu, da postopek poteka v srbskem jeziku. Organizirali so tudi protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 30 tisoč ljudi. Odbor je predstavljal stično točko, sicer različnih političnih in civilno-družbenih iniciativ, na zborovanju leta 1989 je Tone Pavček prebral tudi Majniško deklaracijo. “Osamosvojitve ne bi bilo, če ne bi bilo demokratizacije in prvih večstrankarskih volitev, volitev pa ne bi bilo, če ne bi bilo tega vrenja Slovenske pomladi, ki se je ustvarilo ob aretacijah,” je v preteklosti poudaril Janša.

Janša je januarja 1989 postal eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni Socialistični republiki Sloveniji. Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, ki so bile aprila 1990, je bil izvoljen za poslanca, maja istega leta pa je postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska, ki je v osamosvojitveni vojni poleti 1991 z relativno malo žrtvami (skupno 24 mrtvih in 182 ranjenih) izšla kot zmagovalka proti veliko močnejši in številčnejši Jugoslovanski ljudski armadi (JLA).

Janez Janša je bil obrambni minister leta 1991 in je eden najbolj zaslužnih za relativno hitro osamosvojitev izpod krempljev Jugoslavije in njene agresorske vojske. (Foto: STA)

Kot eden ključnih igralcev na slovenskem političnem parketu si je Janša nabral bogate izkušnje. V kar treh vladah je (v drugi, tretji in peti vladi Republike Slovenije) opravljal delo ministra za obrambo. Leta 1992 pa se je pridružil očetu slovenske osamosvojitve Jožetu Pučniku in njegovi Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS), ki se je leta 2003 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko (SDS). Ob Pučniku je Janša veljal za gonilno silo stranke, zaradi česar je bil ta leta tudi 1993 izvoljen za predsednika stranke. To vlogo opravlja še danes.

Med leti 2004 in 2008 ter 2011 in 2012 je bil Janša predsednik vlade. Leta 2014 so predsednika SDS po politično nastavljenem procesu Patria v času volilne kampanje zaprli, s čimer je postal edini politični zapornik znotraj Evropske unije. Danes je jasno, da je bil Patria politično nastavljen sodni proces z namenom uničiti ali močno oslabiti SDS, njenega predsednika Janšo pa izločiti iz političnega življenja. Ob potrjevanju poslanskih mandatov je takratna vladajoča koalicija Janezu Janši protiustavno in protipravno odvzela poslanski mandat. Ustavno sodišče je nato soglasno odpravilo sklep Državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši. Leta 2020 je po odstopu Marjana Šarca znova sestavil vlado, ki jo je vodil vse do nedavnih državnozborskih volitev. Janša je bil vnovič izvoljen za poslanca. V svojem zasebnem življenju je Janša tudi predan mož in oče. Ima štiri otroke: Žana, Niko, Črtomirja in Jakoba.

Janez Janša v Kijevu. (Foto: epa)

Sara Kovač