David Benedek: Bankster, ki ga v dolgi karieri dobro plačanih državnih služb na vsakem koraku spremljajo nepravilnosti

David Benedek (Foto: STA)

V sredo smo objavili zgodbo o slovenskem banksterju Davidu Benedeku, ki je pomagal ustvariti bančno luknjo v NLB, nato pa za to bil še “primerno” nagrajen. Pisali smo o Benedekovi vpletenosti v kopanje bančne luknje v NLB, ki smo jo bili nato prisiljeni sanirati davkoplačevalci. Zdaj nadaljujemo z osvetlitvijo nekaterih navez in položajev, ki jih je v svoji karieri zasedal Benedek, ter oceno, kako se je na njih odrezal.

Leta 2012 je bosanska družba Profin Invest na ljubljansko tožilstvo po razkritju Jožeta Biščaka vložila kazensko ovadbo zoper takratnega šefa NLB Boža Jašoviča, Marka Jazbeca, Davida Benedeka in Roberta Kleindiensta zaradi preslepitve in poslovne goljufije, katere škoda naj bi bila 15 milijonov evrov.

Benedek pa se je zaradi spornih poslov NLB v Sarajevu znašel tudi pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije. KPK je ugotovil nepravilnosti pri najemanju tako imenovanih headhunterskih storitev pri agenciji Korn Ferry. Ugotovljeno je bilo, da pogodba “ni bila sklenjena na podlagi notranjih aktov in da sta se tedanja predsednik in podpredsednik nadzornega sveta NLB Janko Medja in Stephan Wilcke s KFI dogovarjala še pred sklenitvijo pogodbe”. Pozneje sta to pogodbo podpisala Božo Jašovič in David Benedek.

Dušan Mramor (vir: Twitter)

Benedek je sodeloval tudi v zaroti proti predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku, ki je takrat pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani naročil študijo o poslovnem prestrukturiranju skupine Laško v pogodbeni koncern v vrednosti 110 tisoč evrov. Ko so po vrsti mahinacij Benedeku ponudili, naj prevzame vodenje pivovarne Laško, je ponudbo zavrnil. Neuradno se je šušljalo o tem, da ni želel spraviti svojega mentorja Dušana Mramorja v neprijeten položaj – ta je bil takrat dekan Ekonomske fakultete, po drugi strani pa zato, ker se je Zorko uspešno ubranil napada.

Nepravilnosti se vrstijo
Na položaju predsednika upravnega odbora v Črni gori se je ponovno znašel v težavah, ko je prišlo na dan, da si je izmislil položaj tretjega izvršnega direktorja Montenegrobanke, na katerega je imenoval Roberta Kleindiensta. Da bi bila mera nepotizma polna, je pozneje na različnih direktorskih položajih zaposlil še dve prijateljici ter moža svoje nekdanje žene.

Benedek je bil “član naveze, ki je delno sodelovala pri kopanju finančne luknje, še bolj pa pri njenem prikrivanju”. Zdi se, da so strici iz ozadja presodili, “da bo taka ekipa kos nalogi, da prikrijejo sledi, kdo je oropal davkoplačevalce in skopal milijardno finančno luknjo”. Glede na to, da so posebne revizije vodstvenih ukrepov omejene na zadnjih pet let, to ne bi smelo biti težko.

Ivan Šokić