Dejstva: Skandinavske demokracije, ki jih ima za vzor voditeljica SD, so v samem vrhu po številu primerov spolnega in fizičnega nasilja nad ženskami, Poljska na dnu

Tanja Fajon. (Foto: STA)

Tanja Fajon spet straši slovensko ljudstvo pred državami članicami Višegrajske skupine. Tokrat je bila na tapeti Poljsko, ki jo je primerjala s sedanjo vlado v Sloveniji. “Poljska krepi mračnjaški duh preteklosti. Zaskrbljujoče, predvsem, ker se Slovenija zadnje mesece vse prevečkrat pojavlja v družbi Višegrajskih držav. Boj za enakopravnost žensk ni končan in pri Socialnih demokratih ga bomo nadaljevali,” je zapisala vršilka dolžnosti predsedujoče stranke SD. Toda Fajonova, ki si je več kot očitno za vzor vzela skandinavske demokracije, očitno ni seznanjena z dejstvom, da so Dansko, Finsko in Švedsko že nekaj časa v samem vrhu med evropskimi državami po števili primerov fizičnega in spolnega nasilja nad ženskami.

Slovenski mainstream mediji, ki jih obvladujejo leve politične struje,  so v zadnjih dneh s Fajonovo korakali z roko v roki pri strašenju slovenskega naroda pred mračno prihodnostjo države. Priročni tarči sta Poljska in Madžarska, državi, v katerih je na oblasti desna struja, kar ni pogodu bruseljskim veljakov. Poznavalci opozarjajo, da sta obe državi večletni žrtvi bruseljskega “establišmenta”. Njuna uporna in pokončna drža, nasprotovanje migrantskim kvotam in pravosodne reforme, niso po godu elitistom, kot je evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon. Nova voditeljica naslednice Komunistične partije Slovenije je problematizirala položaj žensk na Poljskem, kjer bi se naj dogajale hude kršitve njihovih pravic. A jo je hitro umiril predsednik vlade Janez Janša. “Poljska je država, ki je na dnu držav v Evropski uniji z najnižjim odstotkom nasilja nad ženskami,” je zapisal.

Slovenska politična levica v sodelovanju z obema največjima televizijskima hišama v državi želi na vsak način prikazati države višjegrajske četverice kot novodobno os zla znotraj Evropske unije. Toda pogled na lestvico evropskih držav, ko je govora o številu primerov nasilja, kaže drugačno sliko. “Orbanova” Madžarska se tako nahaja na 18. mestu, medtem ko Poljska brez konkurence zaseda zadnje mesto glede fizičnega in spolnega nasilja nad ženskami. Slovenija se nahaja le tri mesta nad Poljsko. Pogled na lestvico dokazuje, da ženske najraje pretepajo in posiljujejo v “zglednih” skandinavskih državah, kjer naj bi ljudje uživali visoko stopnjo demokracije. Prva tri mesta namreč zasedajo Danska, Finska in Švedska.

SD sprva napadali politiko vlade, zdaj želijo sodelovati pri deljenju evropskih sredstev
Sedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše se je odločila, da bo zunanjo politiko gradila deloma tudi z navezovanjem tesnejših stikov z državami višjegrajske četverice. Prvi napadi so se pričeli že med pogajanjem za razdelitev prihajajočih proračunskih sredstev, ko so Janši vsi očitali, da ne zagovarja vladavine prava, kar se je izkazalo za očitno zavajanje levice. Po uspehu slovenske vlade, ko je zagotovila deset milijard evrov, od tega šest milijard nepovratnih sredstev, so se Socialni demokrati omehčali in Janšo pozivajo k sodelovanju.

Spomnimo, v času sestavljanja sedanje vlade je Janša večkrat ponudil sodelovanje vsem strankam. Enako je storil, ko je nastopil mandat v t.i. Partnerstvu za razvoj. Če je Pahor leta 2006 vabilo sprejel, je leta 2020 bolj “moderna” politika izključevanja. Tudi takrat je vsa opozicija z izjemo SNS in obeh poslancev narodne skupnosti zavrnila sodelovanje.

Cerarjeva vlada sprejela strategijo, kjer bi Slovenija tesneje sodelovala z višjegrajsko četverico
Kaj bo sledilo v prihodnje, se lahko le vprašamo ob sedanjih napadih vodilnih politikov na levici. Poskusi, da se oblati Poljsko, Madžarsko, Češko in Slovaško, pa so vsaj zaenkrat na trhlih tleh. Uradni primerjalni podatki namreč kažejo, da so v zadnjem desetletju vse omenjene države V4 močno okrepile gospodarsko rast, za razliko od Zahodne Evrope pa beležijo tudi visoko stopnjo rodnosti. Pri pravicah in spoštovanju žensk pa sta Madžarska in Poljska celo v samem vrhu držav Evropske unije.

Višjegrajska četverica se je povezala v začetku 90. let, ko so se vse štiri države znebile dolgoletne komunistične diktature. S povezavo so dosegle, da so njihovi skupni interesi v Evropski uniji lažje uresničljivi. V času Cerarjeve vlade smo sklenili, da se bo Slovenija v prihodnje umestila v srednjeevropski prostor in sodelovala z višjegrajsko četverico. Eno izmed osrednjih besed v času Cerarjeve vlade pa so imeli Socialni demokrati. Takrat to povezovanje Tanje Fajon ni motilo.

Luka Perš