fbpx

Denarja za nevladnike bo več, le da bo večja tudi svoboda dohodninskih zavezancev, kar ne diši parazitom, navajenih državnih rent!

Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici (Foto: STA)

V zadnjih dneh smo, predvsem s strani opozicije, stranke Levica in petokolonaških, subverzivnih nevladnih organizacij poslušali, da “jim vlada Janeza Janše jemlje denar, do katerega so upravičeni”, s tem pa uničuje slovensko kulturo, skrb za nemočne in podobno. Resnica? Denarja za nevladne organizacije bo več, le da bo sedaj potrebno delovati na neke vrste trgu, prepričati davčne zavezance, da prav vaši NVO odrobijo svoj del, ki gre za dohodnino.

Slovenska vlada je v svojem sedmem protikoronskem paketu več denarja preko dohodninskih zavezancev namenila nevladnim organizacijam, le da je slednjim podelila svobodo, kateri nevladni organizaciji bodo denar podelili. Interpretacija NVO-jev, ki vedo, da so lahko doslej prejemali toliko denarja le zato, ker so jim leve vlade neposredno prerazporejale na silo odtegnjen denar za dohodnino, je seveda drugačna: Janševa vlada jim jemlje denar, ki jim pripada.

Dejstvo je, da obstaja veliko nevladnih organizacij, ki delajo dobro za slovensko družbo, toda dejstvo je tudi, da obstaja še več nevladnih organizacij, ki slovensko družbo spodkopavajo bodisi preko spodbujanja masovnih migracij bodisi s spodkopavanjem podjetništva. Če ste Slovenec in dohodninski zavezanec, skoraj zagotovo ne boste zdaj, ko imate svobodo, denarja dali subverzivnim, petokolonaškim nevladnikom. In ker so Slovenci, ki so dohodninski zavezanci, še vedno hrbtenica te družbe, česar se parazitski NVO-jevci zavedajo, se zavedajo tudi, da bo denarja zanje najbrž manj, čeprav ga bo skupno več kot ga je bilo doslej.

Kaj se je zgodilo z neposredno demokracijo?
Ljudje, ki sicer zagovarjajo svobodo ljudstva pri odločanju, neposredno demokracijo in tako naprej, tukaj nenadoma vidijo meje zadnje omenjene, iz očitno sebičnih razlogov. “Kaj imajo ljudje odločati o njihovem denarju, denarju, ki jim pripada?” Se sliši znano? Tako, libertarsko, o dejansko svojem, na svobodnem trgu prigaranem denarju, govorijo podjetniki in tudi zavedni delavci. NVO-ji, ki jih ukrep vlade moti, pa bi, čeprav mnogi podjetništvo in podjetniškega duha spodkopavajo, obenem na silo radi denar, ki so ga prigarali drugi. Ker so jim ga njihovi strici obljubili, kar je zanje enako kot da je njihov.

O kakšnem denarju govorimo?
Ampak, o kakšnem denarju pravzaprav govorimo? Delež se iz naslova dohodnine 0,5 odstotka povečuje na 1 odstotek, oziroma iz približno 10 milijonov evrov na okoli 20 milijonov evrov. Davčni zavezanci bi tako namesto 0,5 odstotka namenili 1 odstotek dohodnine za financiranje različnih organizacij in društev. Do leta 2018 so se neporabljena sredstva vrnila nazaj v državni proračun, marca 2018 pa je bil sprejet zakon o nevladnih organizacijah, ki je določil ustanovitev sklada za razvoj nevladnih organizacij. Več kot polovica denarja, ki ga lahko vsakdo nameni organizaciji po svoji izbiri tako pristane v posebnem skladu, ta znesek pa znaša okoli 5,5 milijona evrov.

Trojno financiranje
Mnogi od nevladnikov, ki so zdaj na barikadah so lahko bili doslej, tudi za isto dejavnost ali projekt, financirani iz različnih naslovov in od različnih ministrstev ali drugih institucij. Tako so, na primer, nevladniki na področju kulture prejeli sredstva od ministrstva za kulturo, pa tudi od ministrstva za javno upravo in verjetno tudi iz kakšnih drugih virov. Na ta način lahko pride do dvojnega ali celo trojnega financiranja istih dejavnosti. To pa je neracionalna raba sredstev, če ne že razmetavanje proračunskega denarja.

Če navedemo le nekaj primerov: V letu 2019 je samo Ministrstvo za javno upravo za nevladne organizacije in društva namenilo 6 milijonov evrov. Od tega so prejeli nevladniki Zavod EN-KNAP 300.000 evrov, Društvo zaveznikov mehkega pristanka 175.000 evrov, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih Motovila 200.000 evrov, Zavod Radio Študent 200.000 evrov, Mladinski center Dravinjske doline socialno podjetje, kjer je v ozadju bivši poslanec ZARES, Tadej Slapnik 225.000 evrov in Mirovni inštitut povezan z Georgom Sorosem 200.000 evrov. Takšni in podobni se zdaj seveda tresejo, tresejo pa se, ker bodo o denarju odločali ljudje, ne državni, levo – nagnjeni komisarji.

Poglejmo si samo primer Radia Študent z Erarja:

Radio študent kot prejemnik (Foto: Erar)

Plačniki Radia Študent (Foto: ERAR)

Ali pa razvpitega Mirovnega inštituta:

Mirovni inštitut kot prejemnik (Foto: Erar)

Aleš Ernecl