fbpx

Destruktivno početje in brez vsebine: KUL zavira ureditev dolgotrajne oskrbe navkljub zagotovljenemu viru in načinu financiranja

Foto: STA

V zadnjih 20 letih se je na področju skrbi za starejše za različne študije zapravilo približno 100 milijonov evrov, opravilo tri pilotne projekte, zakon o dolgotrajni oskrbi se je ves čas prenašalo med dvema ministrstvoma, nihče pa ga ni dejansko pripeljal do sprejetja. Po skoraj 20 letih poskusov, kolikor je star prvi zakonski osnutek na področju dolgotrajne oskrbe, je končno napočil čas za sistemsko ureditev tega področja. Ker smo priča trendu staranja prebivalstva, je skrajni čas, da se naredi premik od dragih študij v času levih vlad, ki so bile same sebi namen. Očitno pa se tako imenovanim KUL-ovcem to ne zdi pomembno, saj so sklicali tiskovno konferenco, kjer so pompozno sporočili, čemu se z zakonom ne strinjajo. Temu pa je celo sledila prekinitev današnje izredne seje, češ da bi lahko seznanili z zadnjimi dopolnili.

“V KUL želijo s postopkovnimi predlogi preprečiti 2. obravnavo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga Slovenija, ki ima eno izmed najstarejših prebivalstev na svetu, nujno potrebuje. V KUL rušijo vladni  zakon, ki vzpostavlja pogoje za mirno, varno in dostojno tretje življenjsko obdobje,” je kritično izpostavil poslanec SDS Jure Ferjan. Ob tiskovni konferenci KUL-ovcev pa se je oglasil tudi sam premier Janez Janša, ki je izpostavil, da smo priča neverjetno škodljivemu početju KUL-ovcev in dodal, da je očitno njihov cilj, da se še naprej zavira ureditev dolgotrajne oskrbe starejših, da bi se lahko denar nemoteno trošil za njihove nevladnike na Metelkovi v Ljubljani. “Sprevrženo do konca. Upokojenci in invalidi so za KUL nepotreben strošek.”

V KUL nasprotovanja, čeprav sistemski zakon zagotavlja vir in način financiranja
Potem ko so na ponedeljkovi novinarski konferenci poslanec SD Dejan Židan in predstavniki civilne družbe poudarili (med drugim članica Koalicije za dolgotrajno oskrbo Sonja Lokar), kako naj bi bil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv in nepravičen, je danes napočil čas za sklic tiskovne konference vseh KUL-ovcev in nepovezanih poslancev. Jani Möderndorfer iz LMŠ je glede zakona dejal, da ta naj ne bi dajal ničesar drugega kot samo en lep naslov. “Iz naslova sodeč povprečen prebivalec ali prebivalka lahko razmišlja le eno – da dolgotrajna oskrba bo. Kdaj?,” se je vprašal in opozoril, da bo zakon v polnosti začel veljati šele leta 2025. “Neka druga vlada pa bo morala povedati, kdo bo financiral storitve dolgotrajne oskrbe.”

Medtem ko je poslanka SD Bojana Muršič zakon označila kot neustaven, nejasen in nekonsistenten, so v Levici izpostavili, da zakon naj ne bi odgovarjal na nobenega izmed izzivov dolgotrajne oskrbe. “Ne sporoča, kako se bo dolgotrajna oskrba financirala, izvajanje prepušča trgu, kar pomeni nižanje standardov ter slabša položaj upravičencev dolgotrajne oskrbe,” je pojasnil poslanec Primož Siter. Poslanka Maša Kociper je zakon označila kot okvir brez slike, svoje neodobravanje pa so izrazili tudi nepovezani poslanci. Oglasila pa se je tudi predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden in v znak kritike dejala, da v besedilo niso bili vključeni vsebinski predlogi civilne družbe.

Foto: Twitter

Kot lahko vidimo, je nasprotnikom skupno to, da želijo prikazati, kako zakon naj ne bi bil jasen, prav tako pa tudin ne financiranje. Dejstvo pa je, da predlog zakona o dolgotrajni oskrbi zajema vse, ki zaradi posledic bolezni, poškodb, invalidnosti ali starosti za daljše obdobje ali trajno potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Prav tako sistemski zakon zagotavlja vir in način financiranja.

Poslanec SDS Boris Doblekar je opozoril, da se je že ob sami predstavitvi predloga zakona s strani Ministrstva za zdravje RS videlo, koliko jih reševanje problematike na področju dolgotrajne oskrbe dejansko zanima. Marsikateri sedeži so namreč ostali prazni.

V Sloveniji je kar tretjina starejših od 80 let, ki potrebuje pomoč pri zagotavljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, zato ne preseneča, da področje dolgotrajne oskrbe v gospodarsko razvitih državah zavzema vse vidnejše mesto in temu sledimo tudi v Sloveniji. Eden glavnih razlogov za sprejetje tega zakona je, da je pri nas ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, pravice urejajo različni predpisi, obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Zato novi zakon uveljavlja poenotenje zakonskih podlag, ki urejajo pravice na področju dolgotrajne oskrbe, in uveljavlja vzpostavitev enotnega ocenjevalnega mehanizma za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Vlada je junija letos sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Načrtovane rešitve med drugim omogočajo izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v različnih okoljih in ukinjajo kriterij starosti najmanj 65 let za dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prinaša dostopno, kakovostno in varno dolgotrajno oskrbo, socialno varnost, primerljive storitve za primerljive potrebe ne glede na lokacijo bivanja in socialni status posameznika. Zakon o dolgotrajni oskrbi je sistemski in zagotavlja vir in način financiranja. Finančno se razbremenjuje lokalne skupnosti, prinaša učinkovit javni nadzor nad porabo sredstev in kakovost storitev.  Še zlasti pomembno pa je, da je posameznik postavljen v samo središče.

Dom upokojencev Nova Gorica (Foto: STA)

Kot slabost dosedanjega sistema je potrebno omeniti, da se v skupnostnih storitvah višina sofinanciranja iz javnih virov po občinah razlikuje, posledično pa s tem tudi dostopnost uporabnikov do teh storitev. Med razlogi za sprejetje tega zakona je tudi ta, da se s povečanimi potrebami po dolgotrajni oskrbi povečujejo tudi potrebe po dodatnih virih financiranja. S finančnimi viri, ki so že na voljo, ne bo mogoče ustrezno urediti in razvijati dostopne, celostne in kakovostne dolgotrajne oskrbe, kjer kateri bodo upoštevane naraščajoče potrebe in sodobni pristopi ter oblike delovanja. Snovalci zakona poudarjajo, da se načrtuje vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) in z dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal opravljanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev in ki bo ljudem čim dlje omogočal samostojno in varno življenje. Očitno pa KUL-ovcem ni do tega, saj bi drugače človek težko razumel, čemu tolikšno nasprotovanje. Glede na to, da sami v času, ko so bili na oblasti, niso ponudili nikakršnih rešitev, bi lahko sedaj vsaj sodelovali pri sistemskem reševanju problematike.

Nina Žoher