fbpx

Direktor NIJZ Milan Krek informacijski pooblaščenki nalil čistega vina

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in direktor NIJZ Milan Krek (foto: STA)

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je spet odločila, da bo bolj papeška od papeža“Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi kritizirani, še preden jih sprejme vlada, kar je slaba popotnica za njihovo izvajanje. V Sloveniji sredi ene največjih zdravstvenih kriz zaradi nalezljive bolezni poteka na pobudo ustavnega sodišča spreminjanje in dopolnjevanje zakona o nalezljivih boleznih, našega temelja, ki predstavlja pravno podlago za ustrezno obvladovanje pandemije. Zdravniki, ki delujemo na področju javnega zdravja, smo ob vseh političnih igrah in preigravanju, obtoževanju in nenazadnje tudi strokovnih zlorabah deležni žaljivk, diskreditacije, groženj s smrtjo,” je zapisal vodja NIJZ za Portalplus.

V času spopadanja z virusom Covid-19 so se vse vlade po svetu znašle v neprijetni situaciji. Življenje se je spremenilo v sekundi in morale so sprejemati nepriljubljene in stroge restriktivne ukrepe. Vse so imele cilj, da bi druženje zmanjšali na minimalno, saj manj stikov pomeni manj možnosti, da bi se virus širil naprej. Mojco Prelesnik ne zanimajo žrtve, saj se raje drži pravil “paradržave” in z birokratsko miselnostjo upočasnjuje boj proti epidemiji. informacijska pooblaščenka je namreč 26. julija NIJZ pozvala, naj najpozneje do petka, 30. julija, posreduje pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pomočjo aplikacije za preverjanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), na podlagi katere bo mogoče ugotoviti skladnost obdelave osebnih podatkov z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov in splošne uredbe GDPR. Po  99. členu zakona o upravnem postopku se sicer lahko rok podaljša le, če je prošnja vložena pred iztekom roka in obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje, je v pisnem odgovoru za STA spomnila Prelesnikova.

V Sloveniji  osrednji mediji in levi del opozicije že od začetka epidemije širijo govorice, da bo sedanja vlada situacijo izkoristila za podreditev državljanov in uvedbo diktature. Vendar se je velikokrat izkazalo, da ima Slovenija sprejete veliko blažje ukrepe od sosednjih držav ali držav “jedrne Evrope”. Veliko težav s svojimi odločbami povzroča Urad informacijske pooblaščenke, ki po besedah vodje NIJZ dr. Milana Kreka sabotira uspehe zdravstvenih delavcev, da bi preprečili jesenski četrti val. Kljub temu, da so hoteli na NIJZ ugoditi vsem zahtevam Prelesnikove in so prosili, da bi vse ustrezno delovalo do 18. avgusta 2021, jim je sporočila, da morajo aplikacijo pripraviti do 8. avgusta. Prelesnikova je spet odigrala dvojno igro, saj se je najprej oglasila z argumentom, da aplikacija krši evropsko zakonodajo, kasneje pa je povedala, da z aplikacijo sploh še ni bila seznanjena. Nič, Prelesnikova je še ena izmed “neodvisnih institucij”, čigar srce bije za tranzicijsko omrežje v Sloveniji.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ne razume resnosti situacije
Predstavljajte si, da zdravnik odredi zdravljenje ali terapijo in ju začne izvajati, to odločitev in proces izvedbe zdravljenja pa prepreči birokratski postopek. Težava je, da se s tem veča tveganje za okužbo in hujši potek bolezni covid-19, s tem pa se nam v prihodnje v Sloveniji obeta tudi povečana, prekomerna obremenitev zdravstvenega sistema zaradi povečane hospitalizacije oseb, sporoča Krek.

Najhitrejša in najlažja rešitev je, da se vsi polnoletni državljani cepijo. Po drugi strani pa se uvajajo PCR-testi, ki bodo preverjali, ali posameznik izpolnjuje pogoje, da ne ogroža sebe in drugih. Toda del gostincev se že razburja, da tega sami ne nameravajo početi, medtem ko v sosednji Avstriji sistem normalno teče in se nihče ne razburja.

Foto: Matej Povše/UKC Ljubljana

V Sloveniji se ustvarja slika, da sedanja vlada ne dela v dobrobit svojih sodržavljanov. Prav to sliko prodajajo večinski mediji in levi del opozicije. V zadnjem času jim pri tem pomagajo na ustavnem sodišču, kjer razveljavljajo sklepe vlade. Urad informacijske pooblaščenke pa vsako potezo vlade označi za poseg v osebne pravice posameznike.

Rad bi, da veste, kako težko je v naši državi izpeljati zaščitne ukrepe, ki tečejo gladko v številnih državah, pri nas pa različni organi ne samo ovirajo implementacijo posameznih ukrepov, ampak tudi zelo oslabijo njihovo delovanje,” je do nagajanja kritičen Krek. V nadaljevanju doda, da izredne razmere veljajo za celoten svet. Zato Krek poziva tako ustavno sodišče kot urad informacijske pooblaščenke, naj jih pri delu nehata ovirati. “Če parafraziram, vaši ukrepi in vaše aktivnosti ‘v kirurški dvorani so odveč in škodljivi za razvoj epidemije’. Če bi se to dogajalo v kirurški ordinaciji, bi imeli veliko mrtvih,” je neprizanesljiv Krek.

Delovanje urada informacijske pooblaščenke in vodje IP Mojce Prelesnik je dokaz, da ne razume in se ne zaveda resnosti položaja, v katerem je Slovenija. Čudno, da je ne moti, ko vsak Slovenec predloži osebne podatke ob nakupu avtomobila, različnih mobilnih, internetnih in televizijskih paketih ali ko se registrira v družbenih omrežjih Twitter, Facebook in Instagram ter tam razkazuje svojo zasebnost.

Celotno kolumno Milana Kreka o delu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik si lahko preberete tukaj.

Luka Perš