fbpx

Direktorica Akosa Tanja Muha raje, kot da bi priznala odgovornost in kršitev evropskih direktiv, pošilja suhoparne birokratske odgovore!

Direktorica Agencije za komunikacijska omrezja in storitve RS (Akos) Tanja Muha. (Foto: STA)

V našem mediju odkrivamo napake in pomanjkljivosti zadnjega javnega razpisa Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Na nezakonitosti in napake je v svojem pravnem mnenju opozoril dr. Matej Avbelj. “Nesporno je, da Republika Slovenija svoje obveznosti po pravu EU ni izpolnila, ker Direktive EECC ni prenesla v nacionalni pravni red, saj na podlagi informacij spletnega portala e-uprava izhaja, da je ZEKom-2, kot temeljni zakon za implementacijo, še vedno v pripravi znotraj resornega ministrstva (MJU),” je zapisal strokovnjak za evropsko pravo dr. Matej Avbelj.

Po objavi enega izmed preteklih člankov so nam iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) sporočili, da ustrezna in pravočasna implementacija evropskih direktiv v slovenski pravni red, ni v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Sami so priznali, da bi morali evropski zakonik o elektronskih komunikacijah oz. EECC (Direktiva EU 2018/1972) šele sprejeti. Zanimalo nas je, ali bo direktorica AKOS-a Tanja Muha tudi sama odškodninsko odgovarjala v primeru kazni Evropske Unije.

V zvezi s tem so nam odgovorili, da Ministrstvo za javno upravo pripravlja nov Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki bo moral biti sprejet v Državnem zboru. V AKOS-u zavračajo odškodninsko odgovornost. Kot trdijo, v agenciji ne morejo odgovarjati na nepravočasen prenos evropskih direktiv na področju elektronskih komunikacij v slovenski pravni red. AKOS tudi nikoli ni navajal, da bi javni razpis morali objaviti, pa čeprav v nasprotju s pravom EU. Razpisa tudi niso mogli zadržati, ne glede na sprejem ZEKom-2. “Ne glede na navedeno pa je agencija v javnem razpisu z javno dražbo za dodelitev frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom upoštevala določila EECC,” so nam zapisali v AKOS-u.

dr. Matej Avbelj je s pravnim mnenjem razgrnil veliko pomanjkljivosti na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Foto: STA)

V AKOS-u raje, kot da bi odgovorili, pošiljajo suhoparne birokratske odgovore
Žal z njihovim birokratskim odgovorom nismo bili v celoti zadovoljni. Kot smo izvedeli v AKOS-u, so morali končni izbrani uporabniki na razpisu upoštevati določila EECC. Žal nam zadeva ni dala miru in smo na AKOS poslali dodatna vprašanja o tem, katera določila EECC so upoštevali na javnem razpisu. Zanima nas, ali so upoštevali evropske direktive iz področja podaljšanja oziroma obnovitev odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in kako so izdelali obveznosti ocene trga in njegovih konkurenčnih pogojev, ki jo izdelajo nacionalni regulatorni organi pred objavo novih javnih razpisov, kot zahteva 52. člen EECC.

Vprašali smo jih, ali so razpisne pogoje prilagodili zahtevi EECC po določitvi obročnega načina plačila. Ob koncu nas je zanimalo, ali so zavezo iz 47. člena EECC, ki pristojne organe zavezuje, da pred dodelitvijo ali obnovitvijo pravic, jasno določijo pogoje za zagotovitev optimalne, najuspešnejše in najučinkovitejše uporabe radiofrekvenčnega spektra. Agencijo pod vodstvom Tanje Muhe smo povprašali tudi po možnosti, ki jih za to daje EECC.

Tokrat so v AKOSU hitro opravili svoje obveznosti do medijev. Poslali so nam sledeči odgovor:

“Kot je agencija že odgovorila, je v javnem razpisu z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom upoštevala veljavno zakonodajo v RS ter usmeritve EECC. Razpisna dokumentacija je javno dostopna (tako kot tudi vsi drugi dokumenti iz predhodnega javnega posvetovanja z zainteresirano javnostjo) in si jo lahko vsakdo prebere (https://www.akos-rs.si/javna-posvetovanja-in-razpisi/novica/sprememba-javnega-razpisa-z-javno-drazbo-za-dodelitev-radijskih-frekvenc-za-zagotavljanje-javnih-komunikacijskih-storitev-koncnim-uporabnikom).”

Žal lahko le zapišemo, da se v AKOS-u niso sposobni niti toliko potruditi, da bi na naša vprašanja jasno odgovorili. Iskanje izgovorov in pošiljanje birokratskih odgovorov daje slutiti, da je vodstvo agencije, enostavno povedano naredilo napako in tega nočejo priznati. Tanja Muha se je že v lanskem letu ujela v afero, ki jo je razkril Portalplus. Žal jo slabe prakse iz preteklosti niso izučile. Upamo le, da zaradi birokratske površnosti v AKOS-u, Slovenija ne bo deležna nove finančne kazni s strani Evropske Unije. Le-te se Muha ne boji, saj bi jo plačali davkoplačevalci in ne odgovorna oseba.

Luka Perš