Direktorju RTV Kaduncu se je zmešalo: Kot rešitev za finančne izgube predlagal tri načine kraje vašega denarja!

Generalni direktor RTV Igor Kadunc.

Javna hiša RTV Slovenija, ki ima preko 2.200 zaposlenih, je poslovno leto 2019 končala z negativnim izidom v znesku 3,2 milijona evrov. Če bi človek pričakoval, da bo slabemu poslovanju primerno sledila korenita sistematizacija delovnih mest, se je uštel. Generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc namreč rešitev v izboljšanju finančne slike vidi v davkoplačevalskem denarju – v višanju RTV prispevka; s pomočjo države; ali pa preko zaposlenih državljanov, ki bi plačevali prisilni prispevek. 

Zaradi negativnega izida poslovnega leta so nadzorniki vodstvo zavoda pozvali k pripravi sanacijskega programa, ki vključuje sistematizacijo delovnih mest. Predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je vodstvu očital slabo odzivnost. Ko je voditelj Odmevov Igor E. Bergant generalnega direktorja Igorja Kadunca povprašal glede očitkov o njegovi slabi odzivnosti, je ta uvodoma odgovoril, da je bistveno razumevanje, da za njegovo zamenjavo ni potrebno sprejemati nekih posebnih sklepov.

“Če bi 10 članov programskega sveta reklo, da naj se o tem razpravlja, če bi bilo 15 članov za to, da se me razreši, bi lahko prišlo do razrešitve. Druga možnost je preko nadzornega sveta, če ta to predlaga, rabi se šest članov. To je v bistvu matematika,” je izpostavil Kadunc in dodal, da kar se sklepov tiče, je pri nadzornem svetu tako, da so bili tudi v preteklosti sprejeti določeni sklepi, ki jih je bilo težko uresničiti. “Predvsem to glede doseganja pozitivnega rezultata,” je poudaril.

Ob krivulji poslovanja javnega zavoda je Kadunc izpostavil, da je mogoče očitno opaziti povečanje stroškov dela. “Vidite, da je prišlo do povečanja, ko je prišlo do reševanje prekarnega dela in pa zunanji dejavniki, sprostitev ZUJF-a in sporazum za vlado. Seveda so stroški dela zrasli. Modra črta kaže, da so se variabilni stroški zmanjšali. Se pravi RTV ne posluje slabo.” Odzval se je na voditeljevo vprašanje glede priprave sanacijskega načrta in poudaril, da RTV do sedaj ni nikoli potreboval uradnega sanacijskega načrta. “Sanacijski načrt je naša strategija, vedno so obstajali letni načrti.”

Foto: Printscreen

Prispevek bi po njegovem mnenju moral biti višji
“Kar vi trdite, je, da je problem tudi v RTV prispevku, ki se ni spremenil od leta 2012. Vendarle trditve so, da rezerve so še. Lahko, da je prenizek RTV prispevek, morda pa je mandat RTV SLO zastavljen preširoko?” je Kadunca povprašal Bergant. Ta mu je odgovoril, da sta to dve  stvari, ki se na nek način dopolnjujeta. “Za ta obseg poslovanja, ki je določen z zakonom, to ni nekaj, da bi se programski svet odločil in ustanovil regionalni radijski program v Mariboru, Kopru. To je v zakonu. Seveda to je potrebno financirati.”

“Če kdo misli, da se lahko danes ti programi, ki so enaki kot leta 2012, financirajo z enakim RTV prispevkom iz leta 2012, je potrebno izpostaviti, da je takrat RTV za svoje delovanje porabil še 11 milijonov evrov dodatnega denarja iz satelitske dejavnosti. Pri čemer še ni ta takrat plačeval 1,7 milijona za podporo producentov,” je dal vedeti in ob tem poudaril, da se danes s tem ne da delati. “Ne gre. Že takrat bi moral biti prispevek, če ne bi bilo dodatnih sredstev, 14,27 evra, če povečamo to z inflacijo, bi moral biti prispevek 16 evrov, pa shajamo z 12,75.  Že če bi en evro dodali, bi bilo zadosti.”

Država bi lahko primaknila več, meni Kadunc
Ko je Bergant Kadunca povprašal po rezervah, mu je ta odgovoril, da rezerv ne vidi prav veliko. “Seveda imamo še vedno določene procese, ki bi se dali morda delati z manj ljudmi. Ampak tega je tako malo napram problemu višjih stroškov dela od izhodišča leta 2012, da brez dodatnih sredstev ne bi šlo. Ni nujno, da je prispevek ta. Država bi lahko prispevala za dejavnosti, ki niso čisto običajne, da se jih financira iz prispevka. Tudi v drugih državah, recimo za manjšinske programe država plača. Raje da 10 milijonov evrov za slovenski program v Trstu. Mi pa dobimo za oba programa 1,7 milijona,” je dodal kritično.

Za konec je Bergant izpostavil, da se RTV Slovenija kot številne podobne institucije v Zahodni Evropi v veliki meri financira s posebnim RTV prispevkom, ki ni del državnega proračuna. “Ne gre za državno, ampak neodvisno javno institucijo.” Pri čemer je kot problematično izpostavil, da se v Sloveniji politiki pritožujejo nad vsebino v informativnih programih. “Gre za normalno zadevo do neke meje. Ko pa stvar preide neko normalno mejo, takrat pa je potrebno odreagirati. Mi smo parkrat odreagirali in smo rekli: Ne, RTV Slovenija ne laže. In podobno. Mislim, da smo bili v teh odzivih zadržani, ampak smo postavili mejo,” je izpostavil Kadunc.

Foto: Printscreen

V nadaljevanju je pojasnil, da javna hiša RTV Slovenija želi ostati javna radiotelevizija, ne pa državna televizija. “Drug pa je problem, ko se odzivajo glede poslovanja, da je to dovolj denarja za poslovanje. To pa je iz par podatkov, ki sem jih navedel, pokazal, da to ne drži. Tisto, kar je bistveno: Mi imamo ustanovitelja, ki mora skrbeti tudi za to, da imamo dovolj sredstev, da opravljamo zakonsko določene stvari. Tukaj smo lansko leto začeli postopek, veste, da je bila oblikovana komisija, ki je začela delati in ki bi naj nekoliko spremenila sistem na skandinavski način, da bi vsak, ki ima prihodek, plačal, da ne bi bilo več prihodek na družino, vključno z eskalacijo. Tako se ne bi srečevali s tem problemom. To je zastalo, moramo to obnoviti, se pogovoriti z ustanoviteljem in najti rešitve,” je prepričan.

Kot lahko vidimo, RTV Slovenija s Kaduncem na čelu ne vidi, da je prava težava v njeni razsipnosti. Veliko število zaposlenih bi se nedvomno dalo zmanjšati, zmanjšati bi se dalo višino plač, prav tako pa produciranje programa, ki je v popolnem nasprotju poslanstva delovanja javnega zavoda. Subjektivnost in neprofesionalizem sta namreč postali stalna praksa, še posebej odkar je mandat nastopila nova vlada. Trditve, da aktualna politika ne bi smela kritizirati dela javne RTV Slovenija, so naravnost smešne, namreč RTV Slovenija poroča očitno pristransko. Glede na to, da se tako radi navzven zavzemajo za svobodo govora, je naravnost smešno, kako bi sedaj radi omejevali izrečene kritike. Dejstvo pa je, da je v resnici daleč od tega, da javno hišo RTV kritizira le politika, tudi državljani jo. Delež nezadovoljnih je vedno večji. Kako to, da javni RTV ni mar za to, če pa delujejo ravno na račun državljanov?

Hana Murn