fbpx

[Dnevne meritve javnega mnenja] V vrhu brez sprememb, SDS še vedno prepričljivo vodi

“Izpad katerekoli izmed manjših strank, ki jih omenjate, bi predstavljal veliko težavo pri želji za sestavo leve koalicije,” je nizke rezultate LMŠ in SAB komentiral direktor agencije Parsifal Dane Kostrić. V vrhu tudi danes ni sprememb – SDS prepričljivo vodi, drugo je Gibanje Svoboda, sledijo SD, Levica, Povežimo Slovenijo in NSi. Sledita LMŠ in SAB. 

Objavljamo novo anketo, ki je nadaljevanje predvčerajšnje. Do volitev je še slab mesec, na Novi24TV pa bomo do volilnega dne, 24. aprila, vsakodnevno (razen ob nedeljah) objavljali rezultate in trende javnega mnenja. S tem bo v osrednjih medijih manj prostora za manipulacije z anketami, kot je bila to praksa do sedaj. Uvodoma povzemamo nekaj ključnih ugotovitev zadnje javnomnenjske ankete, izpeljane v obdobju od 22. marca do 24. marca 2022, ki jo je za naš portal opravila agencija Parsifal: Prihajajočih parlamentarnih volitev se bo zagotovo udeležilo 59,3 odstotka anketirancev.

V nadaljevanju sledi podrobnejša obravnava rezultatov po posameznih grafih.

Vir: Parsifal

Na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” lahko na podlagi zgoraj priloženega grafa, sklepamo sledeče: največ volivcev bi svojo podporo namenilo stranki SDS (23,3 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (15,6 odstotka), SD (8,1 odstotka), Levica (4,0 odstotka), Povežimo Slovenijo (3,6 odstotka) in NSi (3,5 odstotka). Sledita LMŠ (2,8 odstotka) in SAB (2,4 odstotka). Še manjši delež bi prejele sledeče stranke: Naša dežela, SNS, Pirati, Resni.ca, Naša prihodnost, Vesna, Dobra država in Dom. Ob tem lahko navedemo še podatek, da je bilo kar 19 odstotkov vprašanih neopredeljenih, 6,8 odstotka jih ne bi šlo na volitve, 2,8 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 0,9 odstotka pa se je odločilo za Drugo.

Med opredeljenimi že več kot 10-odstotna razlika med prvo in drugo stranko
Drugi graf je zaobjel zgolj glasove opredeljenih anketirancev (n=478). V tej skupini, bi SDS dobila 33 odstotkov, Gibanje Svoboda 22,2 odstotka in SD 11,5 odstotka podpore. Levica bi prejela 5,7 odstotka, Povežimo Slovenijo (5 odstotkov), NSi (4,9 odstotka). Slabše bi se odrezale sledeče stranke: LMŠ (4 odstotke), SAB (3,4 odstotka), DeSUS, Naša dežela, SNS, Pirati, Resni.ca, Naša prihodnost, Vesna, Dobra država in Dom.

Vir: Parsifal

Tretji graf pa zajema le tiste, ki bi se volitev zagotovo udeležili (n=712). Med njimi bi jih največ (28,2 odstotka) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (18,6 odstotka), SD (10,2 odstotka), NSi (3,9 odstotka) Levica (3,8 odstotka) in LMŠ (3,1 odstotka). Preostale stranke: Povežimo Slovenijo, SAB, DeSUS, Naša dežela, Resni.ca, Vesna, SNS, Naša prihodnost, Pirati, Dobra država.

Vir: Parsifal

Pri maksimalnem dosegu bi največ glasov dobila SDS (24,4 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (16,7 odstotka), SD (8,8 odstotka), NSi (4,6 odstotka), Levica (4,3 odstotka) in Povežimo Slovenijo (4,1 odstotka). Slabše bi se odrezale sledeče stranke: LMŠ, SAB, DeSUS, Naša dežela, SNS, Pirati, Resni.ca, Naša prihodnost, Vesna, Dobra država in DOM. Pri tem grafu je zajetih vseh 1009 anketiranih oseb. 12 odstotkov ni vedelo za koga bi oddalo svoj glas.

Vir: Parsifal

V nadaljevanju prilagamo še graf, ki prikazuje Pregled skozi čas in se nanaša na vprašanje “Če bi bile volitve za v Državni zbor to nedeljo, kako verjetno bi se volitev udeležili?” Od zadnjega merjenja sta malenkost izgubili tako prvouvrščena SDS (1,6%) in drugouvrščeno Gibanje Svoboda (0,1%). Za 0,8 odstotka se je dvignila podpora SD.

Vir: Parsifal

Kot zadnjega pa podajamo še en graf z nekoliko drugačnim vprašanjem: “Zamislite si da te stranke ne bi mogli voliti, katera stranka bi bila vaša druga izbira?” Če anketiranci ne bi mogli voliti svoje prve izbire, bi največ dobila NSi (12,7 odstotka), sledi Svoboda (11,1 odstotka), SD (8,9 odstotka), LMŠ (6,2 odstotka) in Levica (4,5 odstotka). Levici bi bila tik za petami Povežimo Slovenijo (4,4 odstotka). Vse ostale stranke bi prejele nižji delež glasov.

Vir: Parsifal

Golob posega v bazen KUL
Za komentar rezultatov smo prosili direktorja agencije Parsifal Daneta Kostrića: “Čas pred volitvami leta 2018 je bil predvsem drugačen kot čas, ki ga živimo sedaj. Če bi lahko za takrat rekli, da je bilo okolje dokaj stabilno in v vsaj neki meri predvidljivo, je sedaj to povsem drugače. Tu mislim predvsem na negotovost in v neki meri tudi strah, ki nas spremlja vse od začetka epidemije koronavirusa, do zadnjih dogodkov, ki jih lahko spremljamo ob napadu Rusije na Ukrajino.” Ne smemo pozabiti tudi na naraščajočo inflacijo, naraščajoče cene hrane in energentov. To so dogodki, ki se dotaknejo vsakega izmed nas in za katere čutimo, da nam spreminjajo način življena, na katerega smo bili navajeni. Verjetno se zaradi vseh teh dogodkov ljudje čutimo bolj odgovorni in se bolj aktiviramo, kar bo za posledico imelo višjo udeležbo na volitvah.

V nadaljevanju se je Kostrić osredotočil na domnevno rast priljubljenosti Gibanja Svoboda na račun skrajne Levice, kot lahko opažamo tekom zadnjega meseca. “Ko je Golob ugotovil, da se mu ne bo uspelo predstaviti kot sredinski kandidat, je začel prevzemati retoriko, ki jo uporabljajo stranke koalicije KUL.” S tem se je po njegovem bazen volivcev na levi strani začel deliti med še eno stranko. Ni pa se povečalo število novih volivcev, temveč se samo prelivajo iz ene v drugo stranko. Kot se je to pokazalo že na zadnjih parlamentarnih volitvah, ima pri teh prelivanjih največjo prednost ravno “nov obraz”. Dotaknili smo se tudi presenetljivo slabe trenutne podpore manjšim strankam na levici, zlasti LMŠ in SAB. Slednjima namreč resno grozi, da bosta na prihajajočih volitvah izpadli iz parlamenta.

Direktor Parsifala Dane Kostrić.

“Izpad katerekoli izmed manjših strank, ki jih omenjate, bi predstavljal veliko težavo pri želji za sestavo leve koalicije. Trenutni podatki kažejo, da ima podobne težave tudi desna sredina.” Komentiral pa je še naše opažanje, da so stranke desne sredine v javnomnenjskih raziskavah pogosto podcenjene, njihova dejanska priljubljenost pa se pokaže šele na volitvah in je navadno večja: “Politične stranke, katerih volivci so bolj konservativni, imajo pri meritvah podpore političnim strankam vedno nekoliko slabši rezultat, kot se kasneje pokaže na volitvah.” Lahko bi rekli, da so pri raziskavah podcenjeni. Kot razlog za to, bi lahko omenili vsaj dva. Prvi je ta, da svojo politično opredeljenost sprejemajo bolj intimno in je ne želijo deliti z drugimi. Kot drugi pa je strah pred političnim opredeljevanjem. Ta pa izhaja še iz časa komunizma.

Volivci Gibanja Svoboda so “strankarski migranti” oziroma marionete v rokah mnenjskih voditeljev
Dotaknil se je tudi stabilnosti podpore SDS-u, SD-ju in nestabilnosti podpore Gibanju Svoboda: “SDS in SD sta obe stranki s tradicijo in s tem tudi dobro razvejano in utrjeno strankarsko mrežo po celotni Sloveniji.” Obe imata volivce, ki so svoji stranki zvesti in ki ne prehajajo iz ene v drugo stranko kar tako. Seveda jim skozi čas podpora niha, vendar ta vedno ostaja stabilna. Pri novonastalih strankah, oziroma t.i. strankah “novih obrazov” pa je povsem drugače. Volivcem teh strank bi lahko rekli tudi strankarski migranti. Čakajo na signal svojih mnenjskih voditeljev, da jim povedo, katera stranka je tokrat prava in potem to stranko volijo. To, da je NSi kot druga izbira na prvem mestu pa je posledica predvsem tega, da je kot prva izbira Slovenska demokratska stranka z visokimi odstotki na prvem mestu. Volivci te stranke kot alternativo oziroma najbližjo svoji prvi izbiri (SDS) vidijo prav NSi. “In ker je delež volivcev Slovenske demokratske stranke visok, je posledično tudi visok delež NSi kot druge izbire.” 

Osnovni demografski podatki o anketi
V raziskavo je bilo zajetih 1009 anketirancev, od tega 50,7 % žensk. Povprečna starost znaša 55,3 let, standardni odklon je 16.2. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,2 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,9 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,9 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,9 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,5 %), 20,8 % anketirancev ima poklicno šolo in 18,8 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,8 %), sledi mesto (29,3 %) in manjši kraj (16,9 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,4 %), sledita Podravska (15,9 %) in Savinjska (12,1 %) regija.

Domen Mezeg