fbpx

[Dnevne meritve javnega mnenja] Vse štiri stranke KUL-a skupaj ne dosegajo rezultata SDS

Kul stranke (foto: sta)

Anketa, ki jo je Parsifal izvedel med 24 in 28. marcem, je pokazala, da na vrhu lestvice ni bistvenih sprememb – na volitvah bi, tako kot vsakič doslej, ponovno zmagala stranka SDS. Stranki Janeza Janše sledi Robert Golob z Gibanjem Svoboda, kar nekaj odstotnih točk za prvima dvema pa so na tretjem mestu Socialni demokrati. Stranki SD sledita še dve stranki KUL-a, Levica in LMŠ, SAB pa je daleč na repu ankete. Za Levico in LMŠ-jem je stranka Povežimo Slovenijo. Opazno se je dvignila podpora Naše Dežele Aleksandre Pivec.

Glavne ugotovitve najnovejše javnomnenjske ankete, ki jo je Parsifal izvedel prek številk mobilnih telefonov s stopnjo odzivnosti 14,3 odstotka, so, da se bo naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo 59,7 odstotka anketirancev (ocena 5).

Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (19,4 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (15,2 odstotka) in SD (7,9 odstotka). Med opredeljenimi bi SDS dobila 27,6 odstotka, Gibanje Svoboda 21,6 odstotka in SD 11,3 odstotka. Sodeč po anketi v vzorec, v katerega so zajeti le opredeljeni (n=549), je videti, da bi čez parlamentarni prag uspelo priti tudi strankam Levica (6,9 odstotka), LMŠ (5,5 odstotka), Povežimo Slovenijo (4,4 odstotka) in NSi (4,3 odstotka).

Vir: Parsifal (Merska napaka pri 90 % intervalu zaupanja za najvišji delež je 2,27.)

Podobno stanje je pri tistih, ki bi se volitev zagotovo udeležili (n=465) – SDS bi dobil 21,6 odstotno podporo, Sledi Gibanje Svoboda z 18,6 odstotno podporo in stranka SD, ki bi prejela 8,4 odstotno podporo. Parlamentarni prag bi prestopili tudi v stranki Levica (5 odstotkov) in v stranki LMŠ (4,4 odstotka).  Stranki Povežimo Slovenijo in NSi ne bi dobili dovolj podpore, čez 19 odstotkov pa je bilo takih anketirancev, ki niso vedeli, komu bi oddali svoj glas.

Vir: Parsifal (Merska napaka pri 90 % intervalu zaupanja za najvišji delež je 3,08.)

Opozicijske stranke se v glavnem ukvarjajo s predsednikom vlade
Generalni direktor Fursa Ivan Simič je na svojem blogu zapisal, da opozicijske stranke ne znajo povedati in ne znajo ponuditi nič konkretnega. “Govorijo, kaj vse bodo naredile, čeprav so bile, več ali manj te iste stranke, na oblasti veliko večino časa samostojne Slovenije,” je opomnil in dodal, da je največja težava opozicije ta, da ima sedanja vlada za sabo pozitivne rezultate, ki jih priznava tudi tujina. Položaj Slovenije je vse boljši, zaposlenost je rekordna, davčni prihodki so vse večji, kar pomeni, da gospodarstvo dela odlično. Izpostavil je tudi, da je šla davčna reforma v pravi smeri, kar prizna tudi gospodarstvo.

Ivan Simič (Foto: STA)

Očitno imajo pripombe samo tisti, ki so bili in so še zmeraj prisesani na proračun,” je pripomnil in pojasnil, da podjetniki, ki se na trgu borijo za delo, ki sami ustvarjajo prihodke, pozdravljajo ukrepe vlade. “Lani so bi davčni prihodki rekordni, in če se bo tako nadaljevalo, bomo vse zneske, ki so bili zaradi covida 19 namenjeni državljanom in državljankam ter gospodarstvu, hitro povrnili. Potrebujemo le enotnost. To pomeni sodelovanje in ne izključevanje, kar počne opozicija. Očitati vladi, da je porabila veliko milijard za razne pomoči, je netaktno, saj je denar porabljen za državljane in državljanke Republike Slovenije ter za gospodarstvo,” je še opozoril davčni strokovnjak.

V raziskavo je bilo zajetih 780 anketirancev, od tega 52,4 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 55,0 let, standardni odklon je 16.4. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (50,6 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (34,9 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (14,5 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,8 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,5 %), 21,0 % anketirancev ima poklicno šolo in 18,7 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,5 %), sledi mesto (30,5 %) in manjši kraj (15,9 %). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,2 %), sledita podravska (15,7 %) in savinjska (11,7 %) regija.

Sara Kovač