Dnevnik insinuira! Janša Šketi pisal, ker tožilstvo ne opravlja svoje primarne vloge!

Generalni državni tožilec Drago Šketa. (Foto: STA)

Predsednik vlade Janez Janša je na družbenem omrežju Twitter objavil celoten dopis generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, v katerem med drugim poudarja, da tožilstvo pasivno spremlja stopnjevanje organiziranih groženj s smrtjo, v nadaljevanju dopisa pa Janša objavlja nekaj jasnih določb Ustave RS in Kazenskega zakonika, ki jih Državno tožilstvo zavestno zanemarja. Za konec spomni še, kako so bili prostori, hiše in objekti v zadnjih tednih tarče različnih mazaških skupin.

Ker je neuradni Uradni list globoke države Dnevnik v lasti tajkuna Bojana Petana objavil insinuacije o pismu predsednika vlade Janeza Janše generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi glede organiziranih groženj s smrtjo, ki jih omogoča in posredno vzpodbuja ljubljansko tožilstvo, je Janša na družbenem omrežju Twitter s svojimi sledilci delil celoten dopis, ki ga objavljamo v nadaljevanju!

Tožilstvo pasivno spremlja stopnjevanje organiziranih groženj s smrtjo
Janša uvodoma navaja, da smo v Sloveniji zadnje mesece priča stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo: “Kljub jasnim omejitvam, ki jih takšnemu početju postavljata ustava RS in Kazenski zakonik, državno tožilstvo pasivno spremlja dogajanje, v nekaterih primerih pa ga posredno celo vzpodbuja. Zaradi očitnega zanemarjanja svoje zakonske vloge ste odgovorni za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, s tem pa prevzemate tudi neposredno odgovornost za posledice, ki jih organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja ter pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo.” Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo bo po besedah Janše neposredno odgovoren Šketa.

V nadaljevanju dopisa Janša objavlja nekaj jasnih določb Ustave RS in Kazenskega zakonika (KZ-1), ki jih Državno tožilstvo zavestno ignorira

Ustava RS v 17. členu določa:

“Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.”

Ustava prepoveduje smrtno kazen celo za najhujše zločine. S smrtjo v Sloveniji torej ni dopustno groziti niti pravnomočno obsojenim morilcem, kaj šele sto tisočim volivcem določene, v konkretnem primeru demokratične večinske politične opcije.

V 63. členu Ustava RS med drugim izrecno prepoveduje spodbujanje k nasilju:

“Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.”

Po mnenju tožilstva spodbujanje k množičnim umorom ni nekaj, kar bi se preganjalo po uradni dolžnosti, ampak zgolj na predlog prizadetih. Naj torej več kot 220.000 volivcev, ki je na zadnjih volitvah podprlo zmagovalno SDS, posamično prodaja predlog za pregon namesto pristojne institucije, ki ignorira ustavno in zakonsko ureditev?

  1. člen Kazenskega zakonika izrecno določa kaznivost javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti:

“Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.”

“Kaj po vašem mnenju predstavlja na stotine natisnjenih plakatov z grožnjo ‘Smrt Janšizmu!’, kričanje nekaterih protestnikov ‘Ubi Janšu’, podobni napisi na fasadah javnih zgradb, transparenti z enako vsebino na sejah vodstvenih organov RTV Slovenija ipd.? Se vam ne zdi, da gre za javno spodbujanje sovraštva in nasilja na podlagi političnega prepričanja ob uporabi grožnje s smrtjo? Kako si vi razlagate 297. člen KZ-1?” Janša sprašuje Šketo.

  1. člen KZ-1 nadalje izrecno prepoveduje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve:

“(1) Kdor, zato da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni storitvi kaznivih dejanj iz 348. do 357. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom do petih let.

(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka z premoženjsko ali kako drugo pomočjo iz tujine, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(3) Kdor izdeluje ali razmnožuje gradivo, s katerim se poziva ali ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz prvega odstavka tega člena, zato da bi ga sam ali kdo drug razširjal, ali kdor z enakim namenom hrani večjo količino takega gradiva ali ga razširja, se kaznuje z zaporom do treh let.”

“Na različnih shodih v zadnjih mesecih je polno napisov in gesel, s katerimi se poziva k nasilni zrušitvi obstoječega ustavnega reda v Republiki Sloveniji,” ugotavlja Janša in pojasnjuje, da se v skupinah, ki izražajo takšno namero, javno pojavljajo in opredeljujejo tujci, ki pripadajo različnim ekstremističnim organizacijam v sosednjih in drugih državah, ki so znane po uporabi uličnega in drugega nasilja. “Državno tožilstvo ob tem molči kot riba v akvariju,” je jasen.

  1. člen KZ-1 opredeljuje kaznivost zoper nasilje najvišje predstavnike države: “Kdor, zato da bi ogrozil opravljanje nalog v demokratični ureditvi ali varnost Republike Slovenije, ugrabi koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali stori zoper njega ali njegovega bližnjega kakšno drugo nasilje ali napade njegove uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.”

Prostori, hiše in objekti v zadnjih tednih tarče različnih mazaških skupin
Janša za konec spomni, da so bili uradni prostori nekaterih ministrstev, stanovanjske hiše in drugi objekti nekaterih ministrov in poslancev v zadnjih tednih tarča napadov različnih mazaških skupin, tožilstvo pa kot da ne obstaja.

“Podobno pasivno je ostalo leta 2012, ko so vstajniške skupine obiskovale domove mariborskih mestnih svetnikov in obešale lutke z obrazi konkretnih oseb z dravskega mosta. Takrat je vaš predhodnik Zvonko Fišer na sestanku s podrejenimi tožilci dejal, da bodo vstajnike obravnavali na najmilejši možni način, ker protestirajo proti desni vladi. Po nekaterih informacijah ste bili tudi sami prisotni,” je še spomnil. Seme selektivne pravice, ki je bilo zasejano na tistem sestanku, po njegovih besedah danes bogato rojeva v organiziranih grožnjah s smrtjo.

Rok Krajnc