fbpx

Doba nesposobnih levih vlad končana: Končno prihaja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga kot edina evropska država nimamo! Poglejte, kaj prinaša

Foto: iStock

Na včerajšnji maratonski seji je vlada sprejela vrsto zakonov. Med njimi zakon o investicijah v zdravstvo, zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu, zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon, zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu in ne nazadnje tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. S tem je vlada dokazala, da ne le dela, ampak gara, kot je dejala evropska poslanka Romana Tomc in dodala, da je zdaj na potezi državni zbor. “Vse, kar bo manj kot 100-odstotna podpora, je nerazumljivo in v nasprotju s tem, kar govorijo poslanci.” Na področju dolgotrajne oskrbe v prejšnjih vladah niso praktično naredili ničesar, zdaj pa se bo končno vrnilo dostojanstvo starejšim, saj jim novi zakon daje čas in izbiro. Z njim se bo namreč močno dvignila kakovost institucionalnega varstva, torej domov.

Slovenija, navkljub temu, da je sedma država na svetu po starosti prebivalstva, je še edina evropska država, ki nima zakona o dolgotrajni oskrbi, v prejšnjih vladah je namreč nastalo preko 110 verzij zakona o dolgotrajni oskrbi. Do sedaj nobena ni dočakala seje vlade in DZ.  Janez Janša ob tem zagotavlja, da bodo “v prihodnjih letih zagotovili dostojno oskrbo za vse”. Zakon bi Slovenijo končno približal razvitejšim državam na tem področju in predvsem starejšim povečal izbiro in izboljšal kakovost institucionalne nege.

Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 19,7 odstotka oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 odstotkov. Delež starejših od 80 let se bo s 5 odstotkov v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 odstotka. S staranjem se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Vzporedno se povečujejo tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada potrdila, pa bo osebam, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, ob njihovem aktivnem sodelovanju, omogočilo kakovostno in varno življenje. Trenutno so v Sloveniji pravice, ki se vežejo na področje DO razdrobljeno urejene v številnih predpisih, zato je ureditev nepregledna in administrativno obremenjujoča.

Kar tretjina starejših od 80 let potrebuje pomoč pri dnevnih opravilih
Minister Janez Poklukar je ob sprejetju dejal, da je “ponosen, da je Vlada RS danes sprejela 3 izjemno pomembne zakone. Prvi zakon je zakon o dolgotrajni oskrbi. Slovenija je zrela družba, ki bo poskrbela za dostojno življenje starejših in najranljivejših skupin naše družbe”. Poudaril je še, da kar tretjina starejših od 80 let potrebuje pomoč pri zagotavljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Zato ne preseneča, da področje dolgotrajne oskrbe v gospodarsko razvitih državah zavzema vse vidnejše mesto in temu sledimo tudi v Sloveniji. “Vse predlagane rešitve prinašajo višjo transparentnost porabe javnih virov in učinkovit nadzor nad kakovostjo ter varnostjo storitev. Vsak od nas si zasluži dostojno starost in vsak, ki skrbi za starostnika si zasluži, da bi bil za svoje delo dostojno plačan.”

Minister za zdravje Janez Poklukar. (Foto: STA)

Slovenija edina država v Evropi, ki nima zakona o dolgotrajni oskrbi
V Sloveniji dolgotrajna oskrba (DO) ni definirana niti v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Področje DO v Sloveniji ni enotno in sistemsko urejeno, zato so potrebne strukturne spremembe, med drugim spremembe socialnih sistemov, ki bodo podlaga za nove storitve, nove oblike dela in zbiranje novih javnih virov za DO za zagotavljanje finančne stabilnosti, dolgoročne vzdržnosti sistema DO in dostopnosti do prejemkov in storitev DO.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDO) se:
– uvaja enotna definicija DO, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil;
– poenoti zakonske podlage, ki urejajo pravice in storitve na področju DO;
– definira vsebino in obseg pravic ter nabor storitev DO;
– vzpostavlja enoten ocenjevalni mehanizem za vstop v sistem DO;
– oblikuje celovit, univerzalno dostopen, geografsko in finančno vzdržen ter dosegljiv sistem DO;
– upravičencu, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju;
– v središče sistema DO postavi posameznika, ki v okviru svoje pravice izbere način in obliko izvajanja DO;
– predlaga sofinanciranje storitev e-oskrbe s ciljem razbremenitve družinskih članov
– omogoči naraščajoče zasebno financiranje DO posameznikov, kar znižuje tveganje revščine predvsem starejše populacije;
– izboljšuje načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti izvajanja DO kot javne službe in
– vzpostavlja učinkovit javni nadzor na področju izvajanja DO.

Anita Gužvič