[Dokazi!] Objavljamo dokumente, ki dokazujejo, da sta sodnika Štok in Gazvoda v preteklosti podpisovala odredbe za preiskovanje in odvzem prostosti političnih tekmecev svojih prijateljev!

Mariborska sodnika Slavko Gazvoda in Matjaž Štok na shodu stranke SD. (Foto: Twitter)

V začetku maja se je upravičeno pričelo porajati vprašanje o neodvisnosti dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru, Matjaža Štoka in Slavka Gazvode, potem ko je bila dvojica opažena na tradicionalnem srečanju Socialnih demokratov na Sv. Urbanu nad Mariborom. Glede na to, da se je Gazvoda odel v majico s simbolom totalitarizma, rdečo zvezdo, so se upravičeno prižgali vsi alarmi. Očitno pa zaskrbljenost ni iz trte izvita; Škandal24 je namreč ekskluzivno objavil dokaze, ki razkrivajo, da sta sodnika Štok in Gazvoda v preteklosti podpisovala odredbe za preiskovanje in odvzem prostosti političnih tekmecev svojih prijateljev. 

Štok in Gazvoda, ki sta se med prvomajskimi prazniki deklarirala vsaj kot podpornika Židanove stranke SD, sta sodeč po dokazih podpisovala odredbe za pregon in celo pridržanje predstavnikov konkurenčnega političnega tabora, zato ne čudi, da ju mnogi označujejo kot politična sodnika.

Gazvoda podpisal preiskavo prostora v uporabi Kanglerja
Preiskovalni sodnik Gazvoda, ki ga je bilo mogoče videti na fotografiji dogodka, na katerem niso manjkali sodniški kolega Štok z ženo, evropska poslanka Tanja Fajon, prvak SD Dejan Židan, nekdanji predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez, nekdanji mariborski župan stranke SD Boris Sovič ter kandidata SD na evropskih volitvah Neva Grašič in Aleksander Jevšek, je leta 2011 podpisal preiskavo prostorov, ki jih je uporabljal tedanji tekmec politikov stranke SD Franc Kangler, ki je bil tedaj član Slovenske ljudske stranke.

Ob pogledu na prešerno fotografijo s piknika SD je zanimivo, da za sodnikom Gazvodo, ki se mu sodeč po oblečeni majici očitno toži po komunističnih časih, stoji Boris Sovič, ki je Kanglerju na lokalnih volitvah leta 2006 predstavljal neposrednega političnega konkurenta. To pa dokazuje tudi posnetek strani državne volilne komisije.

Sodnik Štok, ki se je pojavil na številnih fotografijah pripadnikov stranke SD, sicer ni bil odet v simbol rdeče zvezde, je pa imel oblečeno majico v strankarskih barvah stranke SD, na glavi pa je nosil čepico z motivom morilca, homofoba in rasista Che Guevare. V preteklosti je Štok, ki naj bi vsako leto obiskoval lokalni dogodek stranke SD, podpisal odredbo za pridržanje politika stranke, ki konkurira tisti, s katero simpatizira Štok. Ob tem je smiselno tudi opozoriti, da je bil Jevšek, ki ga je bilo prav tako mogoče opaziti na fotografiji, do upokojitve leta 2011 direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.

Foto: Škandal24

Človek se vpraša, kako naj ob vseh teh razkritjih svojci žrtev nekdanjega totalitarnega režima, ob odkritih sodniških izkazovanjih in odobravanjih simbolov tega istega totalitarnega režima, kot se je to demonstriralo na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, sploh še zaupajo v sodstvo? Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem sodniške nepristranskosti in videza nepristranskosti.

V poslanskem vprašanju je Kaloh uvodoma zapisal: “V preteklih dneh so nekateri mediji objavili fotografije dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru. Šlo naj bi za sodnika Matjaža Štoka in podpredsednika tega sodišča Slavka Gazvodo, ki sta se udeležila strankarskega srečanja Socialnih demokratov (SD) na Urbanu v Kamnici pri Mariboru. Sodnik Gazvoda je imel celo oblečeno majico s totalitarnim komunističnim simbolom – peterokrako zvezdo. Gre za skoraj identično zgodbo, ko je bila predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk pred leti na koncertu neke glasbene skupine odeta v simbole nekdanjega totalitarnega režima; na glavi je imela kapo z zvezdo, v rokah pa je držala zastavo komunistične in nedemokratične Jugoslavije.”

Dejan Kaloh (Foto: Nova24TV)

V prvi vrsti bi se morali opredeliti na vrhovnem sodišču in pri Sodnem svetu
V nadaljevanju je Kaloh izpostavil prepričanje, da se morajo v prvi vrsti do takšnih poveličevanj totalitarnih simbolov s strani sodnikov opredeliti na vrhovnem sodišču in pri Sodnem svetu ter sprožiti ustrezne disciplinske postopke. Takšno odkrito promoviranje revolucionarnih in komunističnih simbolov namreč zastavlja vprašanje, ki se dejansko tiče celotne slovenske družbe zlasti v luči odločb Ustavnega sodišča RS, ki nedvoumno prepovedujejo poveličevanje simbolike totalitarnih režimov. “Ker gre pri takšnem neustavnem početju nekaterih sodnikov tudi za vprašanje ugleda sodnikov v javnosti ter za vprašanje zaupanja v slovensko pravosodje v celoti, je prav in nujno, da se odzove tudi ministrica za pravosodje.”

Kaloh je Katičevo vprašal naslednje:

1. Zakon o sodniški službi je v svojem 81. členu glede dejanj, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, zelo jasen. Med temi dejanji je pod 14. in 15. točko omenjenega člena navedeno sledeče: “14. vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica; 15. neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje.” 82. člen istega zakona pa opredeljuje pet disciplinskih sankcij za tovrstne kršitve: pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče, prenehanje sodniške funkcije.
Koliko sankcij iz 82. člena predmetnega zakona je bilo v zadnjih 20 letih izrečenih zaradi kršitev iz 14. in 15. točke 81. člena zakona o sodniški službi in na katerih sodiščih so bile te sankcije izrečene?

2. Mariborska sodišča na nacionalni ravni slovijo predvsem po nadpovprečnem kršenju človekovih pravic, kar sta statistično v študiji, v kateri sta analizirala odločbe Ustavnega sodišča RS v zadevah ustavnih pritožb, dokazala pravnika Andraž Teršek in Jurij Toplak. Študija je pokazala, da je verjetnost kršitve človekovih pravic ali ustavnih pravic v Mariboru kar 40 odstotkov večja kot v Ljubljani, štirikrat večja kot v Kopru in šestkrat večja kot denimo v Celju.
Kako naj imajo prebivalci Maribora in njegove širše okolice zaupanje v pravosodje, če poleg izsledkov analiz znanih pravnikov nekateri sodniki z mariborskih sodišč še dodatno krnijo zaupanje v sodstvo, ko promovirajo simbole prejšnjega totalitarnega sistema, ki je bil ravno v segmentu sodstva znan po sistematičnem in serijskem kršenju človekovih pravic?

3. Kako naj svojci žrtev nekdanjega totalitarnega režima ob takšnih odkritih sodniških izkazovanjih in odobravanjih simbolov taistega totalitarnega režima, kot se je to demonstriralo na strankarskem dogodku na Urbanu, sploh še zaupajo v sodstvo in kaj to pomeni za njihovo ustavno zagotovljeno pravico do človekovega dostojanstva? Slednje je kot temeljna vrednota opredeljena v številnih določbah Ustave RS, zlasti pa je ta pravica konkretizirana prek ustavnih določb, ki zagotavljajo posamezne človekove pravice in temeljne svoboščine.

4. Ali bo ministrstvo za pravosodje urgentno zaprosilo Sodni svet, da se do zakonsko spornega ravnanja dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru opredeli oziroma zavzame stališče?

5. Ali boste kot ministrica za pravosodje, glede na to, da se tudi sami udeležujete sej Sodnega sveta, temu organu predlagali, da komisija za etiko in integriteto sprejme še dodatna priporočila in smernice, da do takšnih poveličevanj simbolov prejšnjega totalitarnega režima v prihodnosti s strani sodnikov ne bo več prihajalo? Vsebino kodeksa sodniške etike, ki sodniku nalaga, da sodnik “z osebnim zgledom varuje ugled sodstva in se v vseh svojih dejavnostih izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju”, bi očitno veljalo še bolj doreči in eksplicitno opozoriti ravno na nedopustno poveličevanje totalitarnih simbolov.

Oblačenje sodniške dvojice Štok in Gazvoda v strankarske barve SD in nošenje totalitarnih simbolov kot rak rana uničujeta ugled sodnikov. Glede na to, da je zaupanje v pravičnost sojenja med državljani že tako ali tako na izredno nizki ravni se poraja vprašanje, ali bodo pristojni primerno odreagirali ali pa bodo pustili, da se v Sloveniji, državi članici EU, še naprej sodi po revolucionarnem pravu? Dokumenti so več kot zgovorni.

H. M.