Ljubljanski župan Zoran Janković (Foto: STA)
Kot smo poročali, je bilo konec marca javno objavljeno poročilo o kampanji Liste Zorana Jankovića in njegove svetniške skupine. Janković, ki je v Ljubljani neprestano župan že od leta 2006, se je v preteklosti že soočal z obtožbami o nejasnem financiranju kampanje. Tokratno poročilo deluje nejasno, saj iz njega ni razvidno, od kod je prišel denar za njegovo kampanjo in kampanjo njegove svetniške skupine. Na županov kabinet smo naslovili več vprašanj – odgovorili so tako, da bi tudi podpornik Zorana Jankovića posumil, da nekaj skrivajo (pa bi ga na koncu vseeno volil, saj šerif je najboljši).
Spomnimo, Jankovićeva kandidatura za župana glavnega mesta je stala 56 tisoč evrov. Lista Zorana Jankovića kot organizator kampanje sredstev za kampanjo ni prispevala, prispevala jih tudi ni nobena politična stranka, niti ni Jankovićeva kampanja prejela nobenega prispevka v gotovini. Kot je razbrati iz poročila, je bil celotni znesek, 56 tisoč evrov, nakazan na njegov transakcijski račun. Za kampanjo svetniške skupine je Lista Zorana Jankovića namenila 89.6oo evrov. Tudi v tem primeru Lista Zorana Jankovića ni financirala kampanje, ni ga financirala nobena politična stranka niti ni bilo zabeleženega nobenega prispevka v gotovini. Od kod je torej prišel denar za izpeljavo kampanje?
Poročilo je o viru financiranja Jankovićeve kampanje je izrazito skopo. (Vir: Poročilo o kampanji Liste Zorana Jankovića)
Politično kampanjo lahko po Zakonu o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) financirajo fizične osebe, fizične osebe kot organizatorji in politične stranke. Peti odstavek 14. člena ZVRK jasno navaja, kdo ne sme financirati kampanje: “Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati volilne kampanje, razen če zakon določa drugače.”
Zakon še navaja, da prispevki posamezne fizične osebe ne smejo presegati desetkratnika povprečnih bruto mesečnih plač na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Povprečna mesečna bruto plača za leto 2021 je znašala 1.969,59 evrov, kar pomeni, da posamezni prispevki fizičnih oseb niso smeli znašati 19.695,9 evrov. Takšnih donatorjev Jankovićeva kampanja ni zabeležila.
Seznam posameznih prispevkov fizičnih oseb, ki bi donirale višjo vsoto, kot je povprečna mesečna bruto plača, je prazen. (Vir: Poročilo o kampanji Liste Zorana Jankovića)
Še več, poročilo beleži, da ni bilo niti enega donatorja, ki bi na transakcijski račun liste nakazal vsoto, večjo od povprečne mesečne bruto plače. Poročilo ne beleži, koliko različnih transakcij je bilo opravljenih na račun kampanje, zato je nemogoče oceniti, kakšna je finančna struktura donacij v Jankovićevi kampanji in kampanji Jankovićevih svetnikov.
Je bil med financerji celo kakšen zavod, celo podjetje?
Ker je iz poročila nemogoče razbrati, kakšen je bil vir Jankovićevih financ, so se v javnosti pojavila ugibanja, da ta morda ni bila vodena skladno s črko zakona. Spletna uporabnica Zofija Pika Simič se je denimo vprašala, ali je bila kampanja morda financirana še iz kakšnega drugega vira, kot so fizične osebe, denimo podjetij. Vemo, da se je okrog financiranja Jankovićeve prve županske kampanje spletla prava afera, saj je bila v plačevanje finančnih obveznosti kampanje vpleteno podjetje v lastni njegovega sina Damjana Jankovića. Leta 2006 je Janković na posebnem volilnem računu zbral 9.114 evrov prispevkov fizičnih oseb, sam pa je prispeval 82.790 evrov, so poročale Finance. Janković je tedaj pojasnjeval, da je stroške kampanje plačevala Electa, ker je hotel sproti poravnati vse nastale stroške kampanje. “Electa je res opravila posel za župana, vendar se mi to ne zdi sporno,” je tedaj komentiral župan Ljubljane. Zakon, ki trenutno ureja volilne kampanje, je bil sprejet šele 26. 4. 2007, nazadnje pa noveliran 29. 11. 2013.
So Jankovićevo kampanjo financirale tudi kakšne nevladne organizacije?
Zakon pa dovoljuje tudi financiranje kampanj s strani nevladnih organizacij. ZVRK določa, da lahko “pravne osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička, prispevajo prispevke za referendumsko kampanjo”. Takšne nepridobitne pravne osebe zasebnega prava bi lahko bili zavod, društva ali ustanova. Da bi zadevi prišli do dna, smo na župana naslovili vprašanja, na katera so nam (z zamudo) odgovorili.
Nenavadni odgovori
Odgovore, ki smo jih prejeli, so milo rečeni nenavadni in odrezavi. Poslali so jih prepozno, zakon o medijih nalaga sedemdnevni rok, pri čemer se štejejo delovni dnevi. Vprašanja smo poslali 3. aprila, prejeli smo jih 17. aprila.
Na vprašanje, koliko različnih donacij je bila deležna kampanja za župana občine Ljubljana in koliko različnih donacij je bila deležna kampanja za mestni svet, so odgovorili, da je bilo prejetih 78 donacij, za mestni svet 77.
Zanikali so, da je župan Mestne občine Ljubljana sam financiral svojo kampanjo, prav tako so povedali, da je ni financiral Jože Mermal (eden od predlagateljev) ter da tudi nobena nevladna organizacija oz. društvo, zavod ali ustanova ni prispevala donacije.
Kdo je torej prispeval sredstva za Jankovićevo kampanjo? Videti je, da so donatorji naredili vse, kar je mogoče, da ostanejo anonimni. Nihče ni nakazal iz računa kakšne uradne organizacije, prav tako ni prispeval pobudnik kandidature niti sam župan. Torej je v Ljubljani cel kup altruističnih meščanov, ki so svoj denar namenili kandidaturi župana, ki mu je bila ponovna izvolitev že praktično zagotovljena in so skupaj zbrali kar 56 tisoč evrov? Že sliši se skrajno nenavadno. Le ugibamo lahko, zakaj se resnični donatorji Zorana Jankovića skrivajo za plaščem anonimnosti.
Smo prišli do tiste točke, ko se šteje donacija za ljubljanskega šerifa kot sramotna?
Andrej Žitnik
