fbpx

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje − še en slepilni manever Šarčeve vlade

Aleš Šabeder in Marjan Šarec (foto: STA)

Aleš Šabeder in Marjan Šarec (foto: STA)

Vladna koalicija namerava ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje tako, da bi plačevali pavšalni znesek, za katerega zdaj trdijo, da bi bil le nekaj evrov nižji od dosedanjega. Denar bi preusmerili v povsem neučinkovit sistem ZZZS, s čimer bi se izognili dodatnemu nadzoru, z obveznim prispevkom pa bi dodatno obremenili še 120 tisoč večinoma socialno šibkih državljanov, ki prispevka zdaj praviloma ne morejo plačevati.

Koalicija se je s koalicijskim sporazumom, podpisanim konec avgusta 2018, zavezala, da bo zagotovila finančno vzdržnost in stabilnost zdravstvenega sistema. Med ukrepi je bila na prvem mestu navedba, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in to ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje. Po sporazumu, ki so ga nekoliko kasneje sklenili z Levico, so se k temu še dodatno zavezali. Naredili niso nič, Levica pa je pripravila svoj predlog zakona o tem. Zakon je bil pripravljen pomanjkljivo in brez ustreznih izračunov. Iz njega ni bilo razvidno, kje vse bi vzeli okoli 500 milijonov evrov letno, kolikor jih bi zmanjkalo v zdravstveni blagajni. Ko je bilo povsem jasno, da bi takšen zakon povzročil finančni kolaps v sistemu, so v koaliciji predlog Levice začeli zavračati. Začelo se je zapletati, dokončno je počilo na zadnjem odboru za zdravstvo, ko je vladna koalicija k predlogu zakona Levice pripravila več dopolnil. Po mnenju državnozborske zakonodajno-pravne službe bi bile spremembe tolikšne, da bi bil to drug zakon, predlog Levice pa bi bil izničen.

 

Levica bo vedno skrbela za to vlado
Zato so v Levici pompozno odstopili od sporazuma s koalicijskimi strankami. Njen koordinator Luka Mesec je na novinarski konferenci hitel razlagati, da gredo v opozicijo. No, o tem, da so del koalicije ali del opozicije, so govorili že pred tem, kakor jim je ustrezalo. Na koncu pa so vedno delovati tako, da so obstoječo koalicijo, ki jo skupaj kot beton drži le to, da ne bi na oblast prišel Janša, ohranjali pri življenju. Bili so in tako bodo tudi v prihodnje trden steber koalicije strank LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB ne glede na to, kaj bodo govorili. Vedno bodo ravnali pragmatično v korist vladajočih in globoke države v ozadju, ki vleče vse niti v državi.

V Levici so pompozno odstopili od sporazuma s koalicijskimi strankami. Njen koordinator Luka Mesec je na novinarski konferenci hitel razlagati, da gredo v opozicijo. No, o tem, da so del koalicije ali del opozicije, so govorili že pred tem, kakor jim je ustrezalo. (foto: STA)

Na zadnjem kolegiju predsednika državnega zbora Dejana Židana so nato določili terminski program dela za december. Nanj so uvrstili tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati je bilo iz izjav predstavnikov Levice in LMŠ mogoče razbrati, da ne izključujejo povsem dodatnih pogovorov ali dopolnil k predlogu. Toliko o njihovi verodostojnosti.

Predlog Šabedra in koalicije
V tem času je ministrstvo za zdravje pripravilo svoj predlog zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Minister Aleš Šabeder ga je nato predstavil tudi koalicijskim partnerjem in Levici. Po dostopnih podatkih se je koalicija s predlogom strinjala. Obravnaval ga bo še Ekonomsko-socialni svet (ESS), konec decembra ali v začetku januarja pa bi ga lahko vložili v parlamentarni postopek, kot je napovedal vodja poslancev LMŠ Brane Golubović. Kaj se bo s tem dogajalo, pa je še veliko vprašanje, odvisno predvsem od partnerjev v ESS, to je predstavnikov delodajalcev in sindikatov. Svoje mnenje bo moralo predstaviti tudi ministrstvo za finance, a tega doslej še ni storilo.
Po koalicijskem predlogu bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje formalno ukinili, ne bi pa ukinili plačevanja prispevka. Ta bi bil pavšalen, po predvidevanjih okoli 29 evrov mesečno, stekal bi se neposredno v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), plačevali pa bi ga vsi.

Zakon bi začel predvidoma veljati z začetkom leta 2021. Šabader je še napovedal, da bodo v to vključili tudi okoli 120.000 dodatnih posameznikov, ki bodo plačevali to obvezno dajatev. Ti se doslej za dopolnilno zdravstveno zavarovanje po Šabedru “niso odločili”, praviloma plačevanja tega zneska mesečno niti niso zmogli. Vendar je minister to zamolčal. Razlogi, zakaj se posamezniki ne odločajo za plačilo dodatnega zavarovanja, so namreč večinoma finančne narave. V Sloveniji ta čas na robu revščine živi okoli 370 tisoč prebivalcev, vendar v koaliciji in na ministrstvu za zdravje o tem ne želijo govoriti ali pa tega v resnici niti ne opazijo, ker jih ne zanima. Zanima jih namreč le vladanje.

Socialno šibke bi pahnili v še težji položaj
Po novem bi bilo plačevanje prispevka obvezno. Kako bi to izterjali od tistih, ki tega zneska ne morejo plačevati, je jasno. Prisilno, z izvršbami, kar bo socialno šibke državljane pahnilo še v večje težave. V primeru bolezni tako ne bodo imeli dostopa do t. i. brezplačnega zdravljenja, kot ga niso imeli niti doslej, hkrati pa bodo nad njimi “viseli” izvršilni postopki.

Dr. Janez Šušteršič: »Vemo, da v bistvu tokovi iz bank in iz zdravstvenega sistema vodijo na isti naslov: Svobodno tržaško ozemlje iz leta 1945, ki se je potem razširilo v mreže oz. »off shore«. In potem vračalo v tranziciji nazaj. To je popolnoma jasno.« (Foto: Demokracija)

V vladi bi zdaj namesto med 33 in 35 evrov mesečnega zneska za dopolnilno zdravstveno zavarovanje tega znižali na okoli 29 evrov, pa še to je le predpostavka. Denar bi se zlival neposredno v blagajno ZZZS, kjer je poslovanje že zdaj zelo kaotično in nepregledno. O tem je dr. Janez Šušteršič, finančni minister v drugi Janševi vladi, nedavno v intervjuju za Demokracijo dejal, da se Šarčeva vlada sploh ne zaveda, kako je v državi vzpostavljen sistem financiranja zdravstva. Zdravstvo pa živi samo zato, ker nekateri v njem delajo pošteno, entuziastično in več, kot bi jim bilo treba. Zaradi tega je marsikje tudi cenjeno glede na strokovne dosežke. Ob tem je poudaril, da ima ZZZS 3,5 milijarde evrov prihodkov, tako, kot poslujejo, pa ne bi poslovalo nobeno podjetje. “Cel kup nesmislov je. Če bi nekdo izračunal vse to, bi ugotovil, da gre za ogromen, fantastičen strošek sistema. Hkrati pa je to sistem, ki ga nihče ne razume, se pa nekateri v njem zelo dobro znajdejo. Tako, kot je bilo v socializmu. Nekateri so se zelo dobro znašli, ustvarjali ekstra dobičke, rente, korupcijo in podobno. In to imamo tudi zdaj. Zdajšnji zakon velja iz leta 1991 ali 1992, narejen je na izročilu starega socialističnega sistema. Dokler tega ne bodo v celoti spremenili in ga postavili na popolnoma drugačna izhodišča s popolnim upravljanjem stroškov, bo tako. Pomembni so cilji, zakonitost in smotrnost porabe denarja. Sistem mora zaživeti na povsem drugačen način. Brez ogromne birokratizacije in brez nepotrebnih ogromnih stroškov.”

Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice: »Tema dopolnilnega zavarovanja je izjemno pripravna, da se lahko vse DRUGE teme, ki so dejansko problem v zdravstvu, pometejo pod preprogo.«

Zdravstvo zaradi tega ne bo nič boljše
O načrtovani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja smo se pred kratkim pogovarjali tudi z Alešem Mikelnom, predsednikom uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Povedal je, da je ukinitev tega zelo lepa ideološka in politično priljubljena tema, vendar pa je vprašanje, ali bodo zaradi tega naše zdravstvene storitve boljše in bolj dostopne. Opozoril je tudi, da se bi morali pogovarjati o standardih in kakovosti pri izvajalcih. Naštel je številne absurde, do katerih prihaja pri financiranju zdravstva, ko ZZZS veliko tega samovoljno prelaga na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri plačevanju ZZZS pa opozarja na zelo pomanjkljiv nadzor. Vzajemne zavarovalnice so vsaj delno tisti filter, kjer to preverjajo; samo v Vzajemni letno ugotovijo za okoli 2 milijona evrov nepravilnosti.

Vida Kocjan