dr. Anton Mavretič: V Jugoslaviji so ravnali z denarjem zelo razsipno in nesmotrno. Pri investicijah je Slovenija vedno odnesla najmanj

Foto: STA

V Jugoslaviji so ravnali z denarjem zelo razsipno in nesmotrno. Pri investicijah je Slovenija vedno odnesla najmanj. Gradilo se je na jugu, a tista vlaganja niso prinesla zaslužkov in povrnila investicij. Slovenija pogosto najema tuje državljane, da jim naredijo študije, ki se tičejo Slovenije. “Kakšen nesmisel. Kako naj neki drugi državljan naredi kaj dobrega za Slovenijo, nekdo, ki nima občutka za našo industrijo, jezik in kulturo. To so posledice manjvrednosti in nesamozavesti, ki sega nazaj v Jugoslavijo in Avstrijo. Dovolj tega,” je v enem izmed svojih govorov izpostavil slovenski znanstvenik dr. Anton Mavretič, ki je živel in delal v ZDA.

Dr. Anton Mavretič, ki je bil od leta 2013 dopisni član SAZU, je v enem izmed dvojih govorov na vseslovenskem srečanju predstavil razmišljanja z naslovom Odslikave slovenstva. Kljub temu, da je bil govor predstavljen julija 2013, je na vsebino govora vredno opomniti, saj je aktualna še danes. Mavretič je uvodoma povedal, da je bil rojen v vasi Boldraž pri Metliki v Beli Krajini. Ob tem je dal vedeti, da v Združenih državah Amerike sicer živi že več desetletij, kljub temu pa se v domovino Slovenijo vrača skoraj vsako leto.

Imamo čudovito, lepo in zdravo domovino
“Zahvaljujem se organizatorjem tega srečanja za možnost, da povem svoje razmišljanje in idejo o naši Sloveniji. Kar bi povedal, ni pravzaprav nič novega, ampak po mojem mišljenju je pomembno, da se o tem pogovarja. Politični sistemi pridejo in gredo in zato je še bolj pomembno, da Slovenci držimo skupaj in gledamo za enotno Slovenijo. To velja tudi za tiste, ki jim je Slovenija dala možnost, da živijo in uspevajo doma.” Mavretič je poudaril, da imamo čudovito, lepo in zdravo domovino. “Na tej zemlji živimo od vekomaj, smo lahko zelo ponosni, da smo eno od najstarejših ljudstev v Srednji Evropi. Vsi stari rimski zgodovinarji so nas klicali “sklaveni”, ker drugače niso znali zapisati našega imena. Za časa Rimljanov smo bili tudi poznani kot Veneti. Ta naš staroselski rod je še starejši od Rimljanov. Šele pozneje so nas zasedli drugi veliki narodi iz Srednje in Zahodne Evrope. Večni narodi Evrope so nas imeli v svoji lasti in so nas hoteli potujiti, narediti za njihove in pri tem so poskušali uničiti tudi naš jezik. To jim seveda ni uspelo, ker je naš živelj trdovraten, rodoljuben in se je tako obdržal predvsem v goratih predelih, odmaknjenih dolinah in planinah najbolj vzhodnih Alp.”

Kot dokaz povedanemu je izpostavil slovensko glasbo in ples, hrano in način pridelave hrane, ki so še danes del življenja v slovenskih vaseh. “V mestih pa je potujčevanje vedno uspevalo,” je poudaril in ob tem dodal, da potem ko so nam odvzeli to lepo domovino, so oni pisali tudi našo zgodovino. “Seveda so postavili naš izvor nekam daleč na vzhod, v neka odmaknjena in pusta močvirja in da naj bi od tam prišli v 6. stoletju seveda s čebelami na hrbtu. To je bila akademsko ustvarjena laž, s katero smo morali živeti ves ta čas. Vse je to nepotrebno sedaj in lahko z velikim ponosom govorimo po vsej Evropi, da smo tukaj z njimi že tisočletja.” To nam po besedah Mavretiča dokazujejo tudi najnovejši izsledki genetskih raziskav, predvsem populacijske in rodoslovne genetike, tudi na področju jezikoslovja, predvsem pa imenoslovja, navsezadnje tudi arheologije. Obstajajo namreč dokazi o našem prastarem obstoju na zemlji naše domovine. “Številna naša sodobna, rodbinska in osebna imena imajo svoje korenine stare nad dva tisoč let. Ta imena so se preko srednjega veka ohranila vse do danes. Tudi številne napise v venetski pisavi se da smiselno prebrati s pomočjo slovenskega jezika. Drugi narodi se s tem ne morejo pohvaliti, ker ne zmorejo prebrati naših starih zapiskov.”

Foto: STA

“Za ponovna oživljanja naše prastare avtohtonosti nam lahko služijo tudi raziskave in dela številnih ljudi, na primer Henrika Tubeja, Antona Berlota, Ivana Rebca, Mateja Bora, Jožka Šavlija, Ivana Tomažiča in nato še Jožeta Škulja, Antona Amboržiča doma iz Kanade in še Lucijana Vuge, Vinka Vodopivca, Andreja Ranta, Antona Prediha in še mnogo drugih,” je izpostavil  Mavretič in dodal, da so mnogi živeli zunaj meja Slovenije in niso bili pod pritiskom tedanje politike. To je omenil zato, ker so ta odkritja prišla v tisk in v širšo javnost šele po osamosvojitvi Slovenije. “Poprej, tako v cesarski Avstriji in potem v obeh Jugoslavijah smo bili potisnjeni v talilni lonec večinskega naroda. Manjšinski narodi naj bi se utopili v večinskem in tako tudi izgubili pravico do svoje zgodovine, svoje vojske in še drugih atributov državnosti. Naša zgodovina naj bi bila manj vredna, podrejena ciljem večinskega naroda in tuje države. Ko smo sedaj v svoji slovenski državi, pa lahko s ponosno dvignjeno glavo povemo, kdo smo in da smo tukaj že od pradavnine.”

Nihče v Srednji Evropi se ne more ponašati s tako bogatim in starim jezikom, kot je naš, je poudaril. “Ohranjali smo celo dvojino, ki sega v daljno preteklost in do evropskih jezikov, kot je sanskrt, s katerim smo ohranili sorodnost v večji meri kot drugi indoevropski narodi. Kako pa delamo s to lepo državo sedaj? Poslušam, berem in sledim razmeram v Sloveniji skoraj vsak teden.” Na internetu je namreč dostop do vsega in vsakdo si lahko ustvari občutek o tej naši domovini, čeprav je daleč proč od nje. “To, kar se da prebrati na internetu, je lahko zelo nepopolno in moram reči tudi lahko netočno, zato moramo iskati tudi druge vire.”

“Slovenija je trenutno obremenjena z raznimi težavami, kot so na primer ekonomske težave in tako naprej. Za veliko težav moram reči, so krivi sami vodje Slovenije in vodja slovenske industrije. Tudi moram omeniti, da smo bili pod prejšnjimi režimi razvajeni s tem, da bo izključno država poskrbela za blaginjo posameznika To so bile iluzije, ki pa so hitro izginile, ko je Slovenija šla na svoje,” je poudaril Mavretič. Ljudje doma niso bili navajeni na to, da morajo skrbeti vsak zase, vsaka družina za svoje, vsako mesto in podjetje za svoje finance, je dodal. “V Jugoslaviji, kot sem prebral, so ravnali z denarjem zelo razsipno in nesmotrno. Pri investicijah je Slovenija vedno odnesla najmanj, gradilo se je na jugu, a tista vlaganja na jugu niso prinesla zaslužkov in povrnila investicij. Šolanih kadrov v marketingu, prodaji in menedžmentu ni bilo dovolj in zato tudi ne uspeha v industriji, ki ni znala prodati svojih izdelkov v Zahodno Evropo, ker so bili standardi kvalitete za blago mnogo višji.”

“Razvoj v Evropi in drugje po svetu se je in se še odvija zelo hitro. Moramo pa vedeti, da je bilo v času hitre rasti in razvoja računalnikov v pretekli državi praktično nemogoče uvoziti osebni računalnik. Ljudje so jih razstavljali in prinašali domov po delih. To je bila po mojem mnenju največja zavora za napredek naših ljudi. Primorani so bili zaostajati, kaj se pa to pravi, to pa se lahko dogaja le, če je vodstvo države neizobraženo, brez pravih šol in brez širšega pogleda na to, kaj se dogaja v svetu. Samo s političnimi šolami se ne da graditi sodobne (nadaljevanje) ekonomije, sodobne države, kakšna škoda.”

“Slovenijo, to našo lepotico Evrope, moramo bolj čuvati in vzdrževati tako, kot se spodobi,” je izpostavil. “Vsi tisti doma, in mi, ki živimo zunaj, moramo stremeti k temu, da bomo tudi kaj naredili za to Slovenijo. Kot vem, naši intelektualci izven Slovenije vedno poskušajo najti stike z ljudmi doma. To se vedno dogaja, ampak menim, da to ni tako organizirano kot pri drugih narodih. To vem iz izkušenj. Drugi narodi imajo svoje ljudi tudi izven svojih meja in jih občasno uporabljajo za nasvete v matični državi, Slovenija pa pogosto najema tuje državljane, da jim naredijo študije, ki se tičejo Slovenije. Kakšen nesmisel. Kako naj neki drugi državljan naredi kaj dobrega za Slovenijo, nekdo, ki nima občutka za našo industrijo, jezik in kulturo. To so posledice manjvrednosti in nesamozavesti, ki sega nazaj v Jugoslavijo in Avstrijo. Dovolj tega.”

Slovenci smo pameten narod, samo spomnimo se, kaj je Valentin Vodnik napisal v svoji pesmi, Dramilo, je spomnil. “Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava … in tako naprej, ne bom bral celega Dramila in tako vidimo, da lahko veliko naredimo sami. Naredili smo veliko do sedaj in prispevali tudi veliko Evropi v znanosti, umetnosti, glasbi in posebno še v športu. To se dogaja še sedaj. V prejšnjih stoletjih smo nastopali na svetovnem odru skupaj zliti z državljani, ki so si nas lastili, zato je bilo težko zaslediti naša imena. Vsi, ki živimo zunaj Slovenije in smo se pojavili na svetovnih univerzah ali službah, ki so prestižnega značaja, moramo vedno poudarjati, da smo slovenskega izvora. Če ljudje v naši okolici tega ne vedo, jim moramo razložiti.” Postopek poudarjanja slovenske identitete zunaj Slovenije bo po besedah Mavretiča trajal mnogo let, če ne celo stoletje.

Foto: STA

Vsak od nas se mora potruditi, da bo naša identiteta znana in takoj opazna
Slovenija mora postati znana vsaj po treh do sedmih prepoznavnih produktih, ki naj bi se pojavljali v medijih in na internetu. “Tu je še veliko dela. Vsak od nas se mora potruditi, da bo naša identiteta znana in takoj opazna, ko se sliši ime Slovenija. Naši produkti iz Slovenije naj bi bili takoj opazni, ko se pojavijo na trgu. Poglejmo, kaj je naredil McDonald’s svojo znamko, s promocijo samega sebe in seveda ZDA. Na tem področju morajo delati naše institucije doma. Veliko institucij imamo, ki se ukvarjajo s Slovenci zunaj meja in te naj tudi poskrbijo za promocijo Slovenije tudi preko naših rojakov. Slovenci, ne glede pod kakšnimi pogoji so se izselili, so še vedno zavedni Slovenci in zdaj nimajo nobenega političnega izgovora glede sodelovanja z matično državo. Postopek bo dolgotrajen in tudi drag, ampak vreden truda. Kako spodbujati sodelovanje med državami, raznimi kulturami, v katerih Slovenci živijo zunaj matične države? To je vprašanje. To je tudi zelo dolg postopek. Ljudje se zelo radi družijo, radi se srečajo v okviru društev, radi tudi v njih delujejo in radi pripravljajo različne predstavitve tega, na kar so ponosni. To je lahko glasba, lahko so razstave umetniških del, lahko se med seboj povezujejo knjižnice po svetu, ki lahko predstavljajo slovenska literarna dela. Predstaviti moramo prebivalce v državi, v kateri živimo, kaj znamo, povedati jim moramo v njihovem jeziku kako lepo pojemo, igramo glasbo in kako plešemo. S takimi prireditvami dobimo mnogo več kontaktov, kot pa en sam Slovenec v tujini nasproti z domačini.”

Na znanstvenem področju je bojda lažje, ker se določeni znanstveniki spoznavajo na konferencah v tujini in tako navezujejo stike sami. Taki stiki so lahko zelo produktivni, saj se lahko domači znanstvenik vključi v delo s kolegom, na primer iz ZDA. “Imamo odlične univerze doma in znanstvene institucije. Te se morajo pojavljati v tujini in z objavo svojih dosežkov v tuji znanstveni ali strokovni literaturi. To je zelo zahtevna naloga in vzame veliko časa in denarja, ampak če bomo dosledni in podpirali znanost doma, bo tega čedalje več. Naši najboljši diplomanti, kot slišim, odhajajo v tujino na delo, redki se vračajo. To so ekonomski premiki, ki se dogajajo po vsem svetu, od tega se lahko najde tudi nekaj dobrega, ker ti ljudje postanejo dobri ambasadorji Slovenije in jo tudi promovirajo in dajejo težo našim univerzam, kar je zelo pozitivno. Še vedno moramo poskrbeti, da bodo pogoji dela taki, da se bodo ti možgani, nekaterih šolanje nas drago stane, nekoč le vrnili nazaj domov in da bodo s svojim znanjem, stiki in izkušnjami ustvarjali doma.”

Na več znanstvenih področjih je Slovenija zanimiva in uspešna država
“Slovenija je zelo zanimiva in uspešna država na več znanstvenih področjih, vendar vidim, da se tega ne zavedamo. Na primer znamenito kolo Ljubljanskega barja, ki je staro nad pet tisoč let, bo bilo potrebno predstavljati mnogo pogosteje, na vseh mogočih konferencah. V to se lahko vključi tudi predstavitev celotnega Ljubljanskega barja in tako dalje. Ko smo zgoraj obravnavali naše prastare slovenske začetke in dokazali kontinuiteto našega jezika vse od predrimskih časov, se pojavi vprašanje, zakaj to obdržimo samo za sebe. To so odkritja stoletja. V ZDA obstajajo mnoge dobrodelne inštitucije, ki lahko podarijo veliko denarja po vsem svetu, ravno za take osnovne kulturne raziskave, kot so odkritja in napisi iz antike. Na take institucije se morajo prijaviti znanstveniki od doma skupaj s kolegi iz ameriških univerz, ki so ali jezikoslovci ali zgodovinarji. Denarja za tak razvoj je veliko, vendar je potrebno s podporo slovenske akademije znanosti in umetnosti ali univerze napisati vlogo in opisati predloge raziskav ter jih poslati na te institucije, ki lahko finančno pomagajo.”

“Ali Slovenija to zmore in hoče v današnji situaciji, ko še vedno nosimo ponižno breme, da so priseljenci v alpskem področju. Konferenca, kot ta, je zelo pozitivna in mi daje veliko upanja, da se stvari izboljšujejo. Hvala vsem organizatorjem za veliki trud. Rezultati te konference niso takoj vidni, ampak zavedamo se, da prihodnost prinaša še boljše čase. Nekateri od vas morda mislite, da sem preveč kritičen, mogoče je to tudi res, ampak moj cilj je, da Slovenija napreduje. Če ne veš, kaj je narobe, se ne moreš izboljšati. Svet se stalno spreminja. Najmanj, kar moramo narediti, je, da spoznamo spremembo in se ji potem prilagodimo. Seveda bi bilo boljše, če bi bili mi tisti, ki vodimo spremembe. Hvala lepa za vašo pozornost in lepe pozdrave Sloveniji iz Združenih držav Amerike.”

Hana Murn