fbpx

Dr. Dimitrij Rupel: Slovenija mora ostro zavrniti dve izjavi srbskih politikov

Profesor za mednarodne odnose in diplomacijo ter nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel (Foto: STA)

Nekdanji zunanji minister prof. dr. Dimitrij Rupel je prepričan, da mora Slovenija ostro zavrniti dve izjavi srbskih politikov, in sicer izjavo srbskega notranjega ministra Aleksandra Vulina, da se je zaradi ideje o pravici Slovencev do samoodločbe začela državljanska vojna v Jugoslaviji, ter izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da je Slovenija kršila ozemeljsko celovitost Srbije in da je s priznanjem Kosovega kršila mednarodno pravo, ustanovno listino OZN in resolucijo Varnostnega sveta OZN 1244. Problematično pa je tudi to, da predsednik Borut Pahor ne prepoznava grožnje miru v poskusih ukinjanja Republike srpske in spreminjanja Daytonskega sporazuma, medtem ko vidi problem v ideji srbskega sveta. 

Spomnimo, predsednik republike Borut Pahor se je pred dnevi v Beogradu srečal s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem, govorila sta o evropski perspektivi Zahodnega Balkana ter miru, stabilnosti in razvoju te regije. Vučić je na novinarsko vprašanje, če se bo Srbija pridružila evropskim sankcijam proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, med drugim odgovoril: “Kako naj pojasnim državljanom, da bomo uvedli sankcije proti Rusiji, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, ne pa proti Sloveniji, ki je to storila.” Ob tem je še dejal, da je Slovenija, tako kot npr. Francija, Nemčija in ZDA, priznala Kosovo, kar je po srbskem prepričanju kršitev mednarodnega prava, ustanovne listine ZN in resolucije Varnostnega sveta ZN 1244. Že pred tem pa je srbski notranji minister Aleksandar Vulin izjavil, da zaradi ideje o “srbskem svetu” ni umrl nihče, medtem ko se je zaradi ideje o pravici Slovencev do samoodločbe do odcepitve v Jugoslaviji začela državljanska vojna, v njej pa je umrlo na desettisoče ljudi.

Tako izjava predsednika Vučića kot izjava ministra Vulina sta skrajno problematični, še toliko bolj pa je problematično dejstvo, da na slovenski strani ni bilo nobenega odziva. Odreagirati bi moral že predsednik Pahor, zunanje ministrstvo pa bi moralo nemudoma poslati protestno noto – mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik je že včeraj komentiral, da je pri tem hitrost bistvenega pomena – v skrajnem primeru lahko namreč pride tudi do domneve tihe privolitve. Dikcija, da se je Slovenija odcepila, namreč ni pravilna, med drugim je tudi v sporazumu o nasledstvu jasno navedeno, da je Jugoslavija razpadla – kar so podpisali tudi Srbi. Retorika srbskih politikov po mnenju nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v resnici spominja na retoriko beograjskih povzročiteljev jugoslovanske krize in je v nasprotju z vsemi dokumenti in sporazumi, ki so bili sprejeti z namenom rešitve jugoslovanske krize in s katerimi se je strinjala tudi demokratična Srbija po padcu Slobodana Miloševića. Vprašanje je, zakaj se ta retorika pojavlja v tem trenutku. “Odgovor je v razdvojenosti srbske politike med Scilo Evropske unije in Karibdo Putinove Rusije. Čeprav mora Slovenija spoštovati odločitve suverene države Srbije, mora hkrati ugotoviti, da je med temi odločitvami in slovensko politiko nastal obžalovanja vreden globok prepad,” je pojasnil Rupel.

Srbski minister za notranje zadeve Aleksandar Vulin (Foto: STA)

1. tako kot sta najprej na Brionih, nato pa na sestanku Predsedstva Jugoslavije 18. julija 1991 Janez Drnovšek in Borisav Jović ugotovila, da ima Slovenija pravico braniti svoje nacionalne interese in ustanoviti samostojno državo; in da Srbija temu ne želi ugovarjati;
2. tako kot smo se France Bučar, Dobrica Ćosić in avtor teh vrstic 14. avgusta 1991 v Beogradu strinjali, da mora Slovenija braniti svoje nacionalne interese in da priznava nacionalne interese Srbije;
3. tako kot je bilo navsezadnje sklenjeno na haaški mirovni konferenci jeseni 1991;
4. tako kot je 29. novembra 1991 Badinterjeva arbitražna komisija ugotovila razpad Jugoslavije in pritrdila državnosti Slovenije in Makedonije;
5. tako kot je 15. januarja 1992 Evropska unija soglasno podprla samostojnost in neodvisnost Slovenije in Hrvaške;
6. tako kot je zapisano v dunajskem sporazumu o nasledstvu SFRJ (29. junija 2001);
7. tako kot je Mednarodno sodišče pravice (ICJ) v Haagu 22. julija 2010 odločilo, da deklaracija o neodvisnosti Kosovega (2008) ni v nasprotju z mednarodnim pravom;

… je seveda popolnoma jasno, očitno in v skladu z mednarodnim pravom, da imata tako Slovenija kot Srbija pravico braniti vsaka svoje nacionalne interese, da pa morata pri tem obe državi ravnati v skladu z mednarodno zakonodajo in v skladu s tradicijo evropske civilizacije,” je poudaril Rupel

Predsednik republike Borut Pahor se je sestal s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem. (Foto: STA)

Ob tem je nekdanji zunanji minister, ki je bil v tej vlogi kar dvakrat, poudaril, da iz vsega povedanega sledi, da mora Slovenija ostro zavrniti dve izjavi srbskih politikov: izjavo srbskega notranjega ministra Aleksandra Vulina, da se je “zaradi ideje o pravici Slovencev do samoodločbe začela državljanska vojna v Jugoslaviji, v kateri je bilo na deset tisoče žrtev“, predvsem pa argumentacijo te izjave, da je “naravna potreba Srbov, da so enotni in da živijo združeni kot npr. Nemci”; da Borut Pahor “ne prepoznava grožnje miru v poskusih ukinjanja Republike srpske in spreminjanja Daytonskega sporazuma”, medtem ko “vidi problem v ideji srbskega sveta”; ter izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da je Slovenija kršila ozemeljsko celovitost Srbije in da je s priznanjem Kosovega kršila mednarodno pravo, ustanovno listino OZN in resolucijo Varnostnega sveta OZN 1244. Na slovensko zunanje ministrstvo smo že včeraj poslali vprašanja, do objave članka jih še nismo prejeli.

Pahor je v svojem odzivu poudaril, da imamo na nekatera vprašanja povsem “različne poglede”
Iz urada predsednika republike pa so nam naknadno poslali odgovor, da se je predsednik Pahor odzval na besede srbskega predsednika Vučića že na obisku v Beogradu: predsednik Pahor je v svojem odzivu poudaril, da imamo na nekatera vprašanja povsem različne poglede, a da si prizadevamo za kar najboljše odnose, čemur so namenjena vsa njegova srečanja s srbskimi voditelji. Celotna novinarska konferenca je dostopna tukaj, v nadaljevanju pa so dodali dobeseden zapis odgovora slovenskega predsednika:

“Zdaj se spomnim mojega prvega obiska v Beogradu, po tem ko Slovenija in Srbija zaradi mnogih razlogov, nenazadnje zaradi same vojne na Zahodnem Balkanu, zlasti pa zaradi odločitve Slovenije o priznanju Kosova, nista imeli odnosov. Sem sem prišel kot predsednik vlade, da bi te odnose normaliziral in vse od tedaj poslušam takšna in drugačna vprašanja kot ste jih tudi vi postavili v zvezi z našo odločitvijo s priznanjem Kosova in za razloge, ki so vodili veliko večino držav članic EU, da je priznala Kosovo. Vedno ko govorim s predsednikom in prijateljem je vedno jasno, da imava glede tega kompletno različna stališča, vendar kot vidite vztrajno prihajam sem, kot predsednik vlade, kot predsednik republike in vse bolj tudi kot prijatelj Srbije, ne glede na to odprto nerešeno, ali pa vprašanje na katero imata državi različne odgovore. Tudi danes sem prišel v tem smislu, in to kot nekdo, ki stoji za teritorialno integriteto Ukrajine in si želi, da bi se vojna tam končala in bi se končala na pravičen način. In da bi znova v Evropi zavladal mir in varnost, vedoč da se to morda ne bo tako hitro zgodilo. To pravim zato, ker je na Zahodnem Balkanu toliko odprtih vprašanj, toliko nevarnosti, da bi se, tudi zaradi vojne v Ukrajini, razmere poslabšale, da moramo kdaj, ne glede na to da imamo različne poglede na kakšne stvari in prav zaradi njih, to je celo poudarek, prav zaradi njih, voditi dialog in iskati najmanjše možne kompromise. Vem da ni enostavno Srbiji, ni enostavno tudi Sloveniji, ker je prijateljica Srbije, je prijateljica Kosova, vendar poskušamo, iščemo skozi dialog načine, da bi šli skozi to nevarno obdobje, zlasti zdaj v tem letu in morda v času, ki prihaja, ko se nekako zaradi miru in varnosti naših ljudi, njim smo odgovorni predsednik Vučić, jaz, vsi voditelji na Zahodnem Balkanu in njegovi bližini, da poskušamo skozi dialog najti rešitve, ki bodo v prid naših ljudi. Trudimo se, ni lahko, ampak moramo iti nekako naprej, ob vseh različnih mnenjih o kakšnih vprašanjih.

V uradu so še dodali, da imata Slovenija in Srbija odlične medsebojne bilateralne odnose. Predsednik republike ugotavlja, da so ti na navišji točki, odkar sta državi navezali diplomatske odnose. Seveda pa odlični odnosi ne pomenijo, da imata državi enake poglede na vsa vprašanja v mednarodni skupnosti. Primer Kosova je vprašanje, kjer ne delimo enakih pogledov, kar je zelo jasno na novinarski konferenci povedal tudi slovenski predsednik. Srbija meni, da je Kosovo del ozemlja Srbije ter da je priznanje neodvisnosti in suverenosti Kosova poseg v integriteto njihove države. Slovenija je Kosovo priznala kot samostojno in suvereno državo in ne deli tega mnenja. Predsednik republike je obiskal Beograd v luči pripravna 11. vrh voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process, ki ga bo gostil 12. septembra 2022 na Brdu pri Kranju. Tokratno srečanje voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process bo priložnost za oceno aktualnih razmer v regiji, predvsem pa za poziv članicam in institucijam Evropske unije k hitrejšemu širitvenemu procesu. Voditelji bodo v neformalnem vzdušju lahko izmenjali stališča tudi glede drugih aktualnih zadev, so še zapisali.

Sara Bertoncelj