fbpx

Drobtinice z bogatinove mize

Foto: STA

Vlada Roberta Goloba je na prvi seji po počitnicah sprejela predloge zakonov za izplačilo energetskega dodatka peščici prebivalstva in peščici gospodarstva. Kot razlog so navedli visoko zvišanje cen električne energije in zemeljskega plina. Iz zakonskih predlogov pa je razvidno, da bodo podelili samo drobtinice, kar je v nasprotju s sprejetimi ukrepi v drugih zahodnoevropskih državah, kjer so se odločili za zelo obsežno pomoč, ki je bodo deležni številni prebivalci in podjetja.

Predlog za izplačilo energetskega dodatka delu prebivalstva je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, tudi podpredsednik vlade in koordinator Levice. Mesec je predlog po seji vlade prejšnji teden predstavljal javnosti. Predlog je pripravljen po meri levičarskih aktivistov, ki so zdajšnji vladi omogočili vladanje. Energetski dodatek bodo prejeli le prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka in invalidi, upravičenci do nadomestila invalidnine. Med prejemniki ne bo upokojencev z nizkimi pokojninami niti velikih družin. Razdeljevanje denarja bo potekalo med 1. novembrom letos in 1. marcem prihodnje leto, razdeliti pa nameravajo 41 milijonov evrov. Višina dodatka bo od 200 do 314 evrov, s tem da se bodo dodatki lahko povečali za otroke. Nerazumljivo pri tem je, da so dodatek v višini 314 evrov namenili tudi za pare brez otrok. Iz vladnega sporočila je razvidno, da bo dodatek prejelo približno 63 tisoč posameznikov in družin. Pri vsem tem zbode v oči tudi sklep vlade, da pri izplačilih dodatkov ne bodo upoštevali premoženja posameznikov, ampak samo prihranke in vrednostne papirje. Dejstvo pa je, da se ti prihranki lahko hitro umaknejo z računov. Invalidi bodo prejeli po 200 evrov, ocenjeno število prejemnikov je okoli 7.400. Natančnejše podatke objavljamo v posebni preglednici.

Pomoč peščici podjetij
Pomoč gospodarstvu zaradi visokega zvišanja cen elektrike in plina bo prejelo okoli 5000 podjetij. Predlog je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo, ki ga vodi Matjaž Han (SD), vlada pa je to potrdila. Za pomoč gospodarstvu namenjajo pičlih 40 milijonov evrov, pri tem bodo subvencionirali 30 odstotkov stroškov za energijo, vendar le v delu, “če so cene energije zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu“, letu 2021 torej. Predvidene so tri vrste pomoči iz omenjenega okvirja. Ena je pomoč v višini največ 500.000 evrov, druga pa v višini največ dva milijona evrov, pri čemer lahko pokrije 30 odstotkov stroškov. Tretja oblika prav tako predvideva največ dva milijona evrov na podjetje, namenjena pa je energetsko intenzivnim družbam in lahko pokrije do 70 odstotkov stroškov. Ta podjetja bodo ob vsaj 100-odstotnem povišanju stroškov morala izkazovati tudi izgubo iz poslovanja.

Gospodarski minister Matjaž Han (Foto: STA)

Do konca leta bodo po Hanovih besedah izplačali 20 milijonov evrov, v prihodnjem letu do 15. marca pa še 20 milijonov. Podjetja bodo morala oddati vloge, podrobnosti bodo gospodarstvu šele predstavili. Navedena pomoč je za gospodarstvo pljunek v morje, pomeni tudi zakasnelo pomoč in številne birokratske postopke.

Pomoči v sosednjih državah
V tujini je marsikaj drugače, boljše. Avstrija je tako uvedla energetske vavčerje v višini 150 evrov na prebivalca, začasno je ukinila obvezno dajatev na zeleno elektriko, uvedla je energetske subvencije vključno z znižanjem davkov in nadomestili za zaposlene, tarife za zemeljski plin in elektriko je znižala za 90 odstotkov do sredine prihodnjega leta.

Italija je odstranila vrsto dajatev, med drugim splošni dajatvi za račune za elektriko in plin, znižala je DDV za uporabo zemeljskega plina z 22 na pet odstotkov, za šest milijonov malih podjetij in 29 milijonov prebivalcev je znižala splošno dajatev na stopnjo nič odstotkov, odpravila je dajatev na račune zemeljskega plina za vse uporabnike, ki lahko plačajo račune za energijo v več obrokih. Uvedli so podporo za gospodinjstva, ki imajo nizke prihodke, in 20-odstotno davčno olajšavo za vsa energetsko intenzivna podjetja.

Nemčija je znižala davek na dodano vrednost z 19 na 7 odstotkov, uvedli so olajšavo na ceno elektrike s 6,5 na 3,72 evra, ranljivim gospodinjstvom bodo v celoti krili stroške ogrevanja.

Francija je uvedla energetske vavčerje za vse z manj kot 2.000 evrov mesečno neto, omejila je cene plina do konca tega leta in znižala davek na elektriko za gospodinjstva in podjetja. Podjetjem, ki porabijo največ energije, bo pomagala s subvencijami, so sporočili. Natančnejše primerjave podatkov o pomoči v Avstriji in Sloveniji objavljamo posebej.

Z draginjo se ne bodo borili
Medtem ko zahodne države težave z energetsko draginjo jemljejo zelo resno, se Golobova vlada v Sloveniji s tem igra. Pri tem jih podpirajo tudi njim naklonjeni mediji. Tako so nam prejšnji teden po popočitniški seji vlade sporočali, da bo “vlada po premoru nadaljevala z naslavljanjem draginje”. Znani publicist in profesor dr. Boštjan M. Turk pa je v sobotni kolumni na portalu Pozareport.si to pospremil z besedami, da “izraz ne bi mogel bolje ponazoriti odsotnosti sleherne kvalifikacije za opravljanje najodgovornejšega dela v državi, za njeno vodenje. Z draginjo se torej ne bodo borili, temveč jo bodo naslavljali kot nekakšno antično božanstvo, ki žre otroke in device“, je zapisal.

Metanje peska v oči
Dr. Matej Lahovnik, profesor na ekonomski fakulteti in nekdanji gospodarski minister, je predloge Golobove vlade pospremil z besedami, da gre za metanje peska v oči. V Sloveniji smo tako priča t. i. ukrepom vlade, za katero je očitno, da posamezniki ne občutijo visoke rasti cen in živijo v vzporedni realnosti. Kako tudi ne, bogatun in nekdanji elektrooligarh Robert Golob ravno v teh dneh pričakuje sklep o izplačilu 1,9 milijona evrov nagrade za deset mesecev vodenja državnega podjetja GEN-I. Poleg tega je lani v tem državnem podjetju prejel 400 tisoč evrov bruto. Njegovi prejemki so strmo naraščali vse od leta 2018, ko je mesečno prejemal okoli 40 tisoč evrov bruto, natančne podatke pa so prikrivali. Bogatunka je tudi Tanja Fajon, podpredsednica vlade, zunanja ministrica in predsednica stranke SD. V vlogi nekdanje evropske poslanke je prejemala nadpovprečne prihodke, tudi njena zdajšnja plača je blizu 6 tisoč evrov. Luka Mesec kot podpredsednik vlade in minister prejema nekaj manj kot 5.400 evrov plače. Gre seveda za visoke zneske, ki jih nobeden od njiju s svojo izobrazbo in delovnimi izkušnjami ne bi bil deležen nikjer v javnem sektorju. Za primerjavo. Plača daleč najbolj sposobnega voditelja v Sloveniji je 4.120 evrov bruto.

Vsem trem iz Golobove vlade se tako smeji. Poleg tega imajo še različne druge privilegije, zato draginje in državljanov ne razumejo. In kar je najbolj bistveno, kot vodilni v vladi skrbijo predvsem za nevladnike z Metelkove, ki so v zadnjih letih prejeli več kot 70 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Delitev denarja se nadaljuje tudi pod Golobovo vlado.

V opoziciji kritični do vlade
V Sloveniji se očitno ponavlja čas iz jeseni leta 2008, ko je takratna vlada Janeza Janše pred prihajajočo svetovno finančno krizo, ki se je pozneje sprevrgla v gospodarsko, svojim naslednikom pripravila kar 65 zakonskih predlogov. Če bi v takratnem trojčku SD, LDS in Zares z dodatkom stranke DeSUS upoštevali njihova priporočila, bi se Slovenija v prihodnjih letih izognila veliki krizi, v katero smo zapadli po nepotrebnem. Takratni SD, LDS, Zares in DeSUS so imeli tudi idealno priložnost, da bi predloge Janševe vlade dopolnili s svojim znanjem. Nič od tega se ni zgodilo.

V opoziciji so kritični do vladnega počasnega in mizernega ukrepanja v primeru naraščajoče draginje. (Foto: Twitter)

Namesto reševanja države in gospodarstva so takratni vladajoči pol leta slavili zmago na volitvah. Pripravljenih zakonskih predlogov niso niti pogledali. Ko so se spomladi leta 2009 zbudili, pa je bilo že prepozno.

Podobno se dogaja tudi letos. Zdajšnji opozicijski stranki SDS in NSi sta predloge rešilnih zakonov za prebivalstvo in gospodarstvo v parlamentarni postopek vložili takoj po ustanovni seji državnega zbora. Vloženih je bilo okoli 30 predlogov zakonskih sprememb, večino jih je vložila SDS. Pozneje so pripravili in v parlamentarno sprejemanje poslali še nekaj zakonov.

Med pomembnejšimi, s katerimi bi lahko bistveno olajšali draginjo, je bil tudi zakon o davku na dodano vrednost (DDV). V SDS so predlagali, da bi za energente plačevali bistveno nižji DDV. Namesto 22-odstotnega bi bil davek 5-odstoten. Glasovalni stroj Golobove koalicije je to zavrnil. Podobno so kot po tekočem traku na izrednih sejah po hitrem postopku zavračali tudi druge zakonske spremembe.

Danes Golobovi govorijo, da bodo DDV znižali, vendar je pri tem že marsikaj prepozno.

Primerjava ukrepov med Avstrijo in Slovenijo
Iz podatkov je razvidna resnost vlad pri pomoči prebivalstvu in gospodarstvu v posamezni državi. Sosednja Avstrija temu namenja 6.000 milijonov evrov pomoči, Slovenija pa 81 milijonov evrov. Glede na število prebivalcev bi morala biti pomoč v Sloveniji 1.400 milijonov evrov.

Komentar dr. Mateja Lahovnika na sklep Golobove vlade o pomoči prebivalstvu
Dr. Matej Lahovnik: “Korenček za tiste na sociali in palica za delavce z znižanjem realnih plač zaradi ukinitve usklajevanja dohodninskih razredov z inflacijo ter manjšo rastjo splošne olajšave je čudno sporočilo, ampak glavno je, da so sindikati zadovoljni.”

Ekonomist Matej Lahovnik (Foto: STA)

 

Stališča gospodarskih združenj: Posledice bodo za podjetja lahko pogubne

Gospodarska zbornica Slovenije:” Zakon o pomoči gospodarstvu ne naslavlja velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se soočajo z visokimi veleprodajnimi cenami.” Gospodarska klima v Sloveniji se znižuje in je pod dolgoletnim povprečjem.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC):  “Na podlagi strokovnih analiz ocenjujemo, da je treba za prebroditev energetske krize sprejeti dodatne ukrepe. Predvsem ukrepe za leto 2023, saj zdaj sprejeti ukrepi v prihodnjem letu ne bodo zadostovali. Prihodnje leto se bo pokazala prava slika posledic, ki jih bodo prinesla povišanja cen energentov. Posledice za številna podjetja bi lahko bile pogubne. Da bi omogočila preživetje energetsko intenzivnim podjetjem, Vlado RS pozivamo, da v čim krajšem času preuči možnosti regulacije cen elektrike navzgor ter možnosti izstopa iz energetske borze glede na to, da je Slovenija skoraj 90-odstotno samooskrbna z električno energijo.”

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: “Ugotavljamo, da bi se morali kriteriji za dodelitev pomoči popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji. V OZS opozarjamo, da je gospodarstvo zaradi energetske krize v težki situaciji. Številna podjetja se tako soočajo celo s 6-kratnim povišanjem cen električne energije. V OZS nas skrbijo tudi črnoglede napovedi za leto 2023. Če ukrepi ne bodo zadostni, bo to zagotovo vodilo v stečaje številnih podjetij in izgubo delovnih mest. Temeljno vprašanje pa je, zakaj smo priča enormnemu višanju cen energentov. Prepričani smo tudi, da krize ne bomo rešili s subvencijami in z varčevanjem z električno energijo.”