Država ukinja zasebne šole, finančna pismenost otrok pa je na tako nizki ravni, da je ministrstvo za izobraževanje že pred leti ukinilo programe finančnega opismenjevanja

Foto: iStock

Finančna pismenost predstavlja eno izmed spretnosti, ki posamezniku omogoča, da ta v polni meri izkoristi svoj potencial in sodeluje v globalni ekonomiji, kar omogoča dostop do bolj kakovostnega delovnega mesta in s tem bolj kakovostno življenje. Za odgovorne oblikovalce politik poudarek na finančni pismenosti zato predstavlja eno izmed prioritet, očitno pa tako ne menijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ti so zaradi konstantno katastrofalnih rezultatov otrok pri ocenjevanju finančne pismenosti, programe preprosto ukinili.

Ministrstvo za finance je po podatkih iz letnega poročila o izvedenih dejavnosti pri uresničevanju ciljev nacionalnega programa finančnega izobraževanja iz leta 2012 podprlo vključevanje finančne pismenosti v sklop raziskave PISA 2015, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa ne, zato ga je finančno ministrstvo pozvalo, da k temu pristopi zato, ker temeljite raziskave, ki bi bila v naši državi namenjena finančni pismenosti, še ni bilo. To pa je predstavljalo eno izmed največjih omejitev pri pripravi Nacionalnega programa finančnega izobraževanja. Ob tem so poudarili, da so raziskave finančne pismenosti pomembne zaradi ugotavljanja učinkovitosti programov finančnega izobraževanja, merjenja trajne vzdržnosti oziroma primernosti posameznih dejavnosti in načrtovanja novih v prihodnosti.

Foto: iStock

Dejstvo je, da ob pomanjkanju raziskav snovalci in izvajalci politik finančnega varstva potrošnikov in finančnega izobraževanja, med katerimi je tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, težko sprejemajo najboljše odločitve o tem, na katero področje je treba usmeriti svoje delovanje. V skladu z Nacionalnim programom finančnega izobraževanja mora biti finančno izobraževanje umeščeno in usklajeno z drugimi politikami, ki so potrebne za varstvo državljanov na področju finančnih produktov/storitev in zagotavljanje preglednih in učinkovitih finančnih trgov, kar zahteva sodelovanje vseh ustreznih vladnih resorjev. Glede na to, da je to v času finančne krize pomembno tudi z vidika optimalne rabe proračunskih sredstev, je bilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport decembra 2012 pozvano, naj se odzove v najkrajšem možnem času.

Finančna pismenost pripomore k uspešnosti na ostalih področjih
Od učencev z dobro finančno pismenostjo je pričakovati, da bodo uspešni tudi na ostalih področjih, pri čemer je treba dodati, da je za razvoj dobre finančne pismenosti potrebno osnovno znanje iz branja in matematike. Obenem pa tudi velja, da zanimanje za finance in finančno pismenost lahko pripomore k razvoju matematike in bralnih veščin.

Trenutna vlada pa na področju izobraževanja ne naredi nič v smeri izboljšanja programov, ki bi slovenske otroke nekoč postavili na zemljevid konkurenčnosti. Še več, z nasprotovanjem zasebnemu šolstvu, ki se od javnega razlikuje ravno po tem, da ima posluh posebej za tovrstne vsebine, dela še dodatno škodo izobraževalnemu sistemu in otrokom, ki morajo biti pripravljeni na kasnejše izzive na trgu dela.

Nina Žoher