fbpx

Državni sekretar Senčar: “Grožnje vladi in Janši dajejo občutek, da gre za politično vojskovanje, znano iz totalitarnih režimov”

Državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev Igor Senčar. (Foto: Twitter)

“Napadi opozicije proti lastni vladi pred predsedovanjem Svetu EU niso običajni. Izvažanje kriz je mogoče predvsem zaradi jezikovne bariere, novinarji v EU se morajo opirati na selektiven nabor plasiranih govoric, imajo pa tudi svojo agendo v kontekstu političnega boja,” je v oddaji Intervju na Javni RTVS dejal državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev Igor Senčar. Ob tem je še pristavil, da nekega večjega učinka tranzicijsko “režiranje” na podobo Slovenije v tujini nima. 

Dr. Igor Senčar je bil ključna oseba slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Bruslju leta 2008, v kabinetu predsednika vlade pa kot državni sekretar za koordinacijo mednarodnih in evropskih zadev koordinira tudi letošnje predsedovanje. Tokrat je bil gost v oddaji Intervju, ki jo vodi novinar Jože Možina. Med drugim je Senčar v pogovoru izpostavil, da so “vse pretekle krize pustile posledice v EU, da so nastale tudi mnoge napetosti med državami članicami, upajmo pa, da bo po koncu covid krize mirneje, saj nas v EU čakajo številne naloge”. 

“Tokratno predsedovanje Slovenije Svetu EU bo v primerjavi s prvim zaradi Lizbonske pogodbe drugačno, a so spremembe prinesle dodatno kompleksnost, tudi zaradi usklajevanj s predsednikom Evropskega sveta in visokega predstavnika za zunanjo in obrambno politiko.” Dejal je tudi, da grožnje vladi in predsedniku vlade Janezu Janši, ter vsem, ki se identificirajo s to politično usmeritvijo, dajejo občutek, da gre za politično vojskovanje, znano iz revolucionarnih in totalitarnih režimov, ki temeljijo na sovraštvu in notranji vojni.

“Napadi opozicije proti lastni vladi pred predsedovanjem Svetu EU niso običajni. Izvažanje kriz je mogoče predvsem zaradi jezikovne bariere, novinarji v EU se morajo opirati na selektiven nabor plasiranih govoric, imajo pa tudi svojo agendo v kontekstu političnega boja,” je glede pokvarjenosti leve opozicije in njej lakajskih medijev pojasnil Senčar. Izrazil je tudi prepričanje, da je prepoznavnost premierja Janše v Evropi velika. EU po njegovem opažanju, na epidemijo ni bila pripravljena, nekatere države pa so bile v težavah še od finančne krize. Premier je v tej luči podprl več solidarnostnih pobud: ob začetku epidemije izdajo evroobveznic in bolj solidarno delitev cepiv.

Današnje napetosti v EU so tudi posledica premalo dialoga in empatije do razmer v drugih državah 

“Predsednik vlade je z zavzemanjem, da se okrevanje EU po epidemiji osredotoči na bistveno in ne na zelo politizirano vprašanje pogojevanja, zelo prispeval k doseženem soglasju, da je odziv na krizo bistveno drugačen kot leta 2008: hitrejši, enotnejši in solidarnejši.” Po njegovem prepričanju so ustanovitelji Evropsko unijo zasnovali na humanistični tradiciji, ki večinoma izvira iz krščanske podstati, saj so želeli povezati zelo različne države. Današnje napetosti v EU so tudi posledica premalo dialoga in empatije do situacije drugih držav, tudi zaradi kriz.

“Tudi jedrne države EU imajo včasih težave z ustrojem in delovanjem EU, posebno v časih krize je težko usklajevati interese, omejevati interese najmočnejših članic in ohranjati solidarnost.” Dotaknil se je tudi odnosov med EU in Rusijo. Kot opaža je EU je svojo zunanjo politiko utemeljila na konceptu t. i. mehke moči in delovanjem z zgledom, a se je v odnosih z Rusijo izkazalo, da to ne deluje. EU pa zamuja tudi s širitvijo na Zahodni Balkan, zato na ta prostor vstopajo druge sile. Stališče Slovenije je, da se mora EU na vsak način ponovno fokusirati na države Zahodnega Balkana tudi v geopolitičnem smislu in dokončati širitveni proces.

Domen Mezeg