fbpx

Dvoličnost KPK: Lendavski župan Magyar preganjan zaradi nezdružljivosti funkcij, medtem ko je predsedniku RS Veselu dovoljeno služiti milijone!

Župan občine Lendava Janez Magyar in predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. (Foto: STA)

Lendavski župan Janez Magyar se je odzval na dvoličnost in pristranskost KPK ter na navedbe portala Sobotainfo, kjer so se razpisali glede župana in nezdružljivosti opravljanja njegovih funkcij, saj naj bi ta s tem kršil zakon. Poleg županske naj bi Magyar namreč še vedno opravljal tudi funkcijo “člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava”. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji primer predsednika Računskega sodišča Tomaž Vesela, ki poleg službe v Sloveniji opravlja tudi “popoldansko” dejavnost na vrhu FIFE, s katero zasluži neprimerno več, a mu z glave ne izpade niti las. Ob tem lahko le zaključimo z besedami stare komunistične pesmi: “Lepo je v naši domovini biti “prvorazreden”!”. 

Pa si najprej poglejmo, kaj so pri portalu Sobotainfo zapisali glede lendavskega župana: “To so ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede nezdružljivosti funkcij župana občine Lendava, Janeza Magyarja. Na podlagi prejete prijave je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v letu 2020 uvedla postopek presoje nezdružljivosti opravljanja funkcije župana občine Lendava.” Ugotovila je, da poleg funkcije župana Magyar opravlja tudi funkcijo člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava. Obe funkciji opravlja od decembra 2018.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, določa, da poklicni funkcionar- med katere ob upoštevanju zakona o lokalni samoupravi sodi tudi poklicni župan, ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. “Madžarska samoupravna narodnostna skupnost občine Lendava je oseba javnega prava, kar izhaja iz zakona o samoupravnih narodnih skupnostih, ki v drugem členu določa, da so samoupravne narodne skupnosti osebe javnega prava.” 

KPK in sobotainfo v boj proti lendavskemu županu Janezu Magyaru zaradi domnevne nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij, medtem ko jih podoben primer predsednika RS Tomaža Vesela niti ne gane. (Foto: sobotainfo, posnetek zaslona)

“Prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja naštetih subjektov je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom, kar pomeni, da tudi KPK poklicnemu funkcionarju ne more izdati dovoljenja za zastopanje določenega subjekta ali za članstvo v organu upravljanja ali nadzora tega subjekta.” Zaradi ugotovljene nezdružljivosti obeh funkcij je KPK lanskega novembra lendavskemu županu Janezu Magyaru izdala opozorilo, naj v roku treh mesecev odpravi nezdružljivost oziroma se odreče opravljanju ene od obeh funkcij in o tem obvesti KPK.

KPK in sobotainfo v srdit boj proti županu Lendave Magyaru zaradi, kot temu pravijo, nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij, primer Tomaža Vesela pa jih niti ne zmoti. (Foto: sobotainfo, posnetek zaslona)

Iz odgovora, ki so ga pridobili od Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava izhaja, da župan Magyar še vedno opravlja obe funkciji. Ker nezdružljivost funkcij ni bila odpravljena, so se na KPK odločili, da o tem obvestijo javnost. Mimogrede: zelo podobnega primera predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela na Sobotainfo niso niti omenili, tudi v nobenem od starejših prispevkov, kot kaže poizvedba. Gre za dvoličnost brez meja. Kot kaže je župan trn v peti določenim interesom. Obenem pa je včeraj v javnost prišla novica, da KPK “v presoji ravnanja predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ni ugotovila kršitev zakona”. Kot kaže za prvorazredne veljajo drugačna pravila kot za drugorazredne. Imamo torej neke vrste kastni sistem oziroma fevdalno družbeno ureditev.

KPK in sobotainfo v boj proti županu občine Lendava Magyaru zaradi domnevne nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij, medtem ko do Tomaža Vesela ostajajo povsem ravnodušni. (Foto: sobotainfo, posnetek zaslona)

Še odgovor župana: “Spoštovana gospa Anja Vučkič, odgovorna urednica Sobotainfo, posredujem Vam odgovor na ugotovitve KPK: -KPK = Komisija za preprečevanje korupcije, ki ni odgovorila, kje jaz kot funkcionar izvajam koruptivno tveganje!” KPK pri tem ni sledila dejstvu, da sta proračuna Občine Lendava in proračun Madžarske Samoupravne Narodne Skupnost Občine Lendava popolnoma ločena (MSNSOL se namreč financira neposredno preko državnega proračuna oziroma točneje “preko” Urada Vlade RS za narodna vprašanja). “Je KPK to dejstvo spregledala namenoma? Menim, da ja, saj me k temu razmišljanju vodi tudi dejstvo, da tabela o nezdružljivosti, ki jo je izdelala KPK, teh dveh funkcij ne šteje kot nezdružljivi! Največja kurioziteta pa je sledeča, v tabeli o nezdružljivosti te dve funkciji nista v tabeli zavedeni kot nezdružljivi!!!  Zakaj???  Ali mogoče zato, da si malo po svoje razlagajo zakone in da lahko nekoga diskreditirajo?”
 

KPK je dalo odpustek predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu. (Foto: sta, posnetek zaslona)

“Nadalje Vam omenjam še  posebnost, ki Madžarsko samoupravno  interesno  skupnost  ne more obravnavati zgolj kot navadno pravno osebo javnega prava, pač pa kot osebo javnega prava, za katero velja v skladu z 27. členom izjema od tega pravila – na katero se sklicuje KPK. Je KPK to dejstvo spregledala namenoma?” ZIntPK v 1. odstavku 28. člena namreč dopušča izjeme (da je določen funkcionar lahko član oz. lahko opravlja tudi dejavnost upravljanja, nadzora oziroma zastopanja če gre za društva, ustanovo in politično stranko). “Je KPK namenoma “spregledala” to jasno določilo svojega akta? Menim, da ja, saj: Tudi 64. člen Ustave RS v svojem določilu jasno zapiše: “Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva.”

“Članstvo zagotovo ne predstavlja nikakršne kršitve integritete, še manj pa tveganje za korupcijo”
V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraževanja. Zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno. Narodnima skupnostma in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matičnima narodoma in njunima državama. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Je KPK namenoma spregledalo povezavo med 28. členom ZIntPK in 64. členom Ustave RS, ki povsem logično odpira razmišljanje in dejstvo, da je tudi v interesu manjšine, da nek poklicni funkcionar, v konkretnem primeru župan občine, kjer živijo pripadniki madžarske manjšine, kandidira na volitvah za občinski svet narodne skupnosti in v kolikor je izvoljen v Svet narodne skupnosti,  je tudi član Sveta madžarske narodne skupnosti?

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel (Foto: STA)

“Tako članstvo zagotovo ne predstavlja nikakršno kršitev integritete, še manj tveganje za korupcijo, saj sem že pojasnil, da je financiranje madžarske narodne skupnosti zagotovljeno iz  državnega in ne občinskega proračuna, zaradi česar odpade tudi vsako korupcijsko tveganje.” V tem primeru gre za t.i. pozitivno diskriminacijo, kar je pri pripadniku manjšine dopustno in celo ustavno zagotovljeno. Zato bi to bilo, v nasprotju z določilom 43. čl. Ustave, ki  med drugim določa, da je volilna pravica splošna in enaka in, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. “Če bi obveljalo trenutno tolmačenje KPK (sklicevanje zgolj na določilo 27. čl. Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije) in bi se kot aktualni župan občine Lendava odločil za ponovno kandidaturo za župana, bi mi bilo onemogočeno tudi  sodelovanje na volitvah za Madžarski Svet samoupravne skupnosti Občine Lendava, čeprav sem kot pripadnik madžarske manjšine vpisan v ustrezen volilni  imenik.”

Vesel je poleg plače, ki jo prejema kot predsednik RS, prejemal še dodatnih 200 tisoč evrov t. i. honorarja
“Poenostavljeno povedano, bi mi bila preprečena ustavno zagotovljena pravica iz 2. odst. 43. člena, voliti in biti tudi izvoljen. Mi KPK namenoma jemlje to ustavno pravico?” Zakonodajalec je namreč Državni zbor RS, v kakšnem smislu si to lahko KPK dovoli, da se postavi nad zakonodajalca t.j. Državni zbor RS! “Zaradi navedenega sem KPK predlagal in prosil, da se na Državni Zbor (ki je ta zakon sprejel) naslovi zahteva za obvezno (avtentično) razlago 28. člena Zakona integriteti in preprečevanju korupcije!”  KPK tega ni storil.  “Zakaj ? A je to naredilo spet namenoma?  Izpostavil bi, da se je KPK postavil nad Zakonodajalca in tudi kar je velika nevarnost nad Ustavo RS, ki v 25.členu Državljanom omogoča pravico do obrambe!!! KPK, kot Državni organ, mi vsaj v dveh primerih ne dovoli uveljavljanja mojih pravic ki mi jih zagotavlja Ustava RS ! Iskrena Vam hvala za omogočanje pojasnila!”

Spomnimo: V začetku tega leta smo poročali, da Komisija za preprečevanje korupcije Veselu nikoli ni izdala dokumenta o združljivosti funkcij predsednika Računskega sodišča RS z njegovo funkcijo v mednarodni nogometni zvezi FIFA. Osrednji mediji so novico o Veselovem veselem pridobivanju 200 tisoč evrov letnih prihodkov pri FIFI in kršenju zakonov dejansko prezrli. Mednarodna nogometna zveza FIFA s sedežem v Švici je Tomaža Vesela za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost imenovala že leta 2016. V primeru Vesela gre uradno za neprofesionalno (nepoklicno) funkcijo, kar pa ne pomeni, da ni tudi bogato nagrajena. Iz letnega poročila Fife za leto 2019 je namreč razvidno, da je Vesel za revizorsko delo v tem letu prejel 246 tisoč dolarjev bruto, kar je okoli 200 tisoč evrov letno. V prejšnjih poročilih podatkov niso razkrivali, Vesel pa je za medije povedal, da so bili ti na približno enaki ravni. Pomeni tudi, da je Vesel poleg plače, ki jo prejema kot predsednik Računskega sodišča RS (okoli 67 tisoč evrov bruto letno), prejemal še dodatnih 200 tisoč evrov t. i. honorarja. Skupno je bilo to preko 22 tisoč evrov mesečno ali 733 evrov dnevno, glavnino svojih dohodkov pa prejema v Švici, od Fife.

Domen Mezeg