fbpx

Ekonomist Burger o zakonu o vladi: “V tem času bi bilo smiselno zmanjševati izdatke v javnem sektorju”

Foto: Pixabay

Rezultat nedeljskega referenduma kaže, da bo v veljavo stopil zakon o spremembah zakona o Vladi RS, ki število ministrstev povečuje iz 17 na 20. “V tem času bi bilo smiselno zmanjševati izdatke v javnem sektorju, zmanjševati število ministrstev. Ta zakon, ki bo sedaj očitno sprejet, je nesmiseln s tega vidika, ker imamo neučinkovito državno upravo. Države, kot je npr. Švica, funkcionirajo s precej manjšim številom ministrstev,” je glede smotrnosti zakona v času, ki je pred nami, komentiral ekonomist dr. Anže Burger.

Želja premierja Roberta Goloba je, da njegovo vlado sestavlja 20 ministrov, od katerih bo le eden tak, ki bo brez resorja. Z ministri želi ta preoblikovati dosedanji vladni službi za digitalno preobrazbo in za kohezijsko politiko ter ob tem ustanoviti še tri nove resorje: ministrstvo za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Vir: Twitter

V času, ko se nam obeta nižja gospodarska rast, se gremo ekspanzivno fiskalno politiko. Prejšnji teden je državni zbor RS potrdil dva državna proračuna za prihajajoči leti. Poraba bo tako prihodnje leto znašala kar 16,69 milijarde evrov in bo najvišja doslej, zatem bo nekoliko upadla. Rezerve za financiranje ukrepov, povezanih s posledicami energetske krize, so visoke, primanjkljaj pa se bo v prihajajočem letu dvignil na 5,3 odstotka BDP. Leto pozneje pa naj bi po predvidevanjih znašal manj kot 3 odstotke.

Ob sprejetju proračunov je ekonomist dr. Anže Burger ocenil, da glede na napovedi o gospodarski rasti za naslednji dve leti (1,4 odstotka in 2,6 odstotka) vlada izvaja izrazito pretirano ekspanzivno fiskalno politiko. “To je ekonomsko neutemeljeno, saj spodjeda ukrepe denarne politike v boju proti visoki, vztrajni in široko osnovani inflaciji ter vodi do situacije visokih obrestnih mer, visoke rasti cen in visokega javnega dolga,” je bil jasen.

Obljubljali so, da širitev birokracije naj ne bi predstavljala “dodatnih” stroškov
Pred referendumom smo lahko iz vladne strani poslušali obljube, češ, kako širitev ministrstev ne bo prinesla dodatnih stroškov. “Trditev, da nova ministrstva ne bodo stala niti evra več, je popolnoma nemogoča!”, je na enem izmed soočenj z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik poudaril poslanec stranke SDS Branko Grims. Ministrica je namreč zatrdila, kako se bo zaposlovalo ljudi, ki so že zaposleni. “Šlo bo za selitev sektorjev med ministrstvi,” je dodala. Ker pa je očitno vedela, da bo težko ravno obljubiti, da novih zaposlitev res ne bo, je pristavila: “Če bo prišlo do novih zaposlitev, bo zaradi novih programov, ki se doslej niso izvajali.”

Foto: iStock

Dejstvo je, da se bodo z uveljavitvijo zakona pojavile tri nove funkcionarske plače za nove ministre, vsak izmed ministrov pa bo potreboval tudi svoj kabinet. Alenka Bratušek, ki so ji volivke in volivci na prejšnjih državnozborskih volitvah pokazali odločni STOP!, bo tako denimo tista, ki sedaj zaseda mesto državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo, ta pa bo sedaj v roke prevzela vodenje ministrstva. To seveda pomeni višjo plačo, tako da je resnično nemogoče trditi, da bohotenje birokracije ne bo stalo več.

V tem času bi bilo smiselno zmanjševati izdatke v javnem sektorju
Okrog uveljavitve Golobovega zakona o vladi smo povprašali tudi ekonomista Burgerja, ki nam je povedal, da bodo zagotovo malenkost večji izdatki za delovanje državne uprave. “Šlo bo za višje stroške, povezane s funkcionarji (ministri in državni sekretarji in kabinetnimi zaposlitvami). Upam, da bo vsaj glede ostalih zaposlenih administrativno prišlo do prezaposlitev in da ne bo prišlo do dodatnih zaposlitev v državni službi,” je dodal in glede same smotrnosti širitve birokracije v času, ki smo mu priča in ki prihaja, povedal, da bi bilo v tem času smiselno zmanjševati izdatke v javnem sektorju, zmanjševati število ministrstev. “Ta zakon, ki bo sedaj očitno sprejet, je nesmiseln s tega vidika, ker imamo neučinkovito državno upravo. Države, kot je Švica, funkcionirajo s precej manjšim številom ministrstev,” je zaključil.

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anže Burger (Foto: STA)

Sara Kovač