fbpx

Ekonomist Lahovnik o Golobovi “na glavo obrnjeni dohodninski reformi”: “Čisti populizem!”

Foto: STA, Twitter

Gospodarstvo je z velikim odobravanjem pozdravilo novelo zakona o dohodnini, ki zaposlenim omogoča višje neto plače, saj smo v Sloveniji na področju dohodkov izjemno visoko obdavčeni, na kar opozarja tudi OECD. Slovenski delavec v primerjavi s tistim v Avstriji pri enaki bruto plači tako dobi veliko nižjo neto plačo. “Zato je logično, da je vlada izvedla takšno dohodninsko ‘mini’ reformo, ker na ta način preprečuje odhod mladih strokovnjakov v tujino,” je obrazložil ekonomist Matej Lahovnik. Golob pa je nasprotno sinoči v soočenju na 24ur dejal, da bi obrnil dohodninsko reformo na glavo, saj bi revnejše obdavčil manj, bogatejše pa še bolj. “V bistvu je to čisto navaden populizem, ki je pot v enakost revščini za vse, zato ker se bodo preprosto najboljši kadri še bolj izseljevali iz Slovenije, ker nihče ne bo pristajal na to, da mu tako kot sedaj država pobere več kot polovico njegove bruto plače,” je bil kritičen do Goloba Lahovnik. 

OECD nas opozarja na težavo Slovenije, da so plače preobremenjene z dajatvami. “OECD je tudi zapisala kot napotek Sloveniji: če želimo ohraniti stalni ugoden gospodarski trend, moramo nadaljevati s strukturnimi reformami, na področju davkov pa je treba razbremeniti delo,” je izpostavil ekonomist dr. Matej Lahovnik.

Vse empirične analize kažejo, da je pri nas zelo velik problem visoka progresivna obdavčitev dela, to pa pomeni, da se z naraščanjem bruto plače močno povečuje tudi povprečna in mejna povprečna davčna stopnja. “Močno se povečuje obdavčitev. Zato imamo v Sloveniji enega izmed večjih razvojnih problemov, da dobi delavec v Sloveniji pri enaki bruto plači kot v Avstriji bistveno nižjo neto plačo,” je pojasnil.

Slika je simbolična. (Foto: Pixabay)

Povedano drugače, če želi podjetnik denimo najeti razvojnega inženirja ali informatika na svetovnem trgu in mu dati določen pričakovan dohodek, ki ga on vedno pričakuje v neto znesku, ker ga zanima, kaj bo dobil na svoj račun, bo moralo podjetje v Sloveniji plačati bistveno višjo bruto bruto plačo kot podjetje v Avstriji. “Zato je logično, da je vlada izvedla takšno dohodninsko ‘mini’ reformo, ker na ta način preprečuje odhod mladih strokovnjakov v tujino,” je obrazložil.

Nizko izobraženi prihajajo, visoko izobraženi odhajajo
Tudi demografska gibanja kažejo na velik izziv Slovenije, da se nam v državo priseljujejo ljudje z zelo nizko stopnjo izobrazbe ali celo brez izobrazbe, v tujino pa odhajajo tisti najbolj izobraženi. “Tudi zato, ker imamo zelo nestimulativen davčni sistem za ljudi, ki so izobraženi in ki ustvarjajo, ker jih seveda zanima njihova neto plača, ne pa bruto bruto,” je ocenil. Predsednik Gibanja svoboda dr. Robert Golob pa ob svoji že tako izjemno visoki plači poudarja, da sam ne potrebuje dodatnih tisoč evrov, zato da bi še naprej živel v Sloveniji, a takšni primeri so redki.

Po Golobovem mnenju tisti z nižjimi dohodki potrebujejo več kot dodatnih trinajst ali 20 evrov več, kot jim bo to omogočila novela zakona o dohodnini. “Zato je ta dohodninska reforma napačna, ker jo je potrebno obrniti na glavo. Dati tistim, ki nimajo, in to so tisti, ki so do minimalne plače, do povprečja in mladi, da si bodo lahko ustvarili dom. In vzeti takšnim, mi je zelo žal, ki imamo,” je dejal Golob.

Foto: zajem zaslona Twitter

Burger: Previsoko smo obdavčeni pri nadpovprečnih dohodkih
Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede in ekonomist dr. Anže Burger pravi, da je dvig splošne olajšave sicer najdražja oblika davčne razbremenitve dohodkov, a je slednje v Sloveniji potrebno razbremeniti. “Vendar smo previsoko obdavčeni pri nadpovprečnih dohodkih in ne pri nižjih dohodkih. Bolj smiselno bi bilo zatorej premikati meje razredov za višje mejne davčne stopnje ali celo odpraviti 50-odstotno dohodninsko stopnjo,” je obrazložil.

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anže Burger (Foto: STA)

Po Lahovnikovi oceni je z dohodninsko reformo vlada storila popolnoma pravilen korak. Medtem ko KUL koalicija zagovarja še večjo obdavčitev plač, je po njegovi oceni to pot, ki vodi v popolno dohodkovno enakost, ker bo počasi postalo vseeno, koliko posameznik zasluži v bruto znesku, ker bodo z zelo progresivnim dohodninskim sistemom neto zneske zelo približali. Močno bodo povečali razliko med tem, koliko posameznik podjetje stane, in tem, koliko dejansko posameznik dobi na svoj račun. “V bistvu je to čisto navaden populizem, ki je pot v enakost revščini za vse, zato ker se bodo preprosto najboljši kadri še bolj izseljevali iz Slovenije, ker nihče ne bo pristajal na to, da mu tako kot sedaj država pobere več kot polovico njegove bruto plače,” je bil kritičen.

KUL in Gibanje svoboda bi delavcem želeli čim več vzeti
Strokovnjak SD Milan M. Cvikl v soočenjih govori v smislu, da je država s to razbremenitvijo meče stran denar, a v bistvu samo malo manj vzame tistim, ki so ta denar tudi zaslužili. Bistvena razlika je v konceptu, da malo manj vzame tistim, ki denar tudi zaslužijo, ker vlada predpostavlja, da znajo ti tudi z njim bolje gospodariti. “Koncept KUL-ovcev in Gibanja svoboda pa očitno je, da je treba tistim, ki denar zaslužijo, čim več vzeti, zato ker zna država bolje gospodariti in bolje razporejati denar teh ustvarjalnih ljudi, kot pa ti ljudje sami,” je še dejal.

Fotomontaža: Matic Štojs Lomovšek

Lahovnik meni, da je to pot v enakost v revščini in je v nasprotju z vsem tem, na kar nas OECD opozarja, to pa je, da je treba razbremeniti plače, uvesti socialno kapico in seveda, da je največji problem visoka davčna obremenitev s prispevki višjih bruto plač, zato ker se nam pravzaprav zaradi tega mnogi inženirji in strokovnjaki izseljujejo iz Slovenije in odhajajo v tujino. “V javnem sektorju imamo potem ta fenomen, da mnogi zaradi tako visoke obdavčitve potem pač bežijo v popoldanski s. p. in v samostojno podjetništvo,” je sklenil.

Sara Rančigaj