[Ekskluzivno] Javnomnenjska anketa: LMŠ v prostem padu! Skok podpore SDS in vsem strankam, ki sodelujejo v pogovorih nove razvojne koalicije!

Foto: Demokracija

Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (20,1 odstotka), sledi LMŠ (12,8 odstotka), SD (6,5 odstotka), NSi (5,2 odstotka) in Levica (4,9 odstotka). Opazen je tudi trend rasti podpore DeSUS (3,9 odstotka) in SMC (3,2 odstotka), kar pomeni, da volivci nagrajujejo združevanje ter sklepanje kompromisov, “proti Janša” retoriko pa kaznujejo. To se najbolj očitno vidi pri padcu podpore Šarčeve LMŠ (4,4 odstotka), SAB (1,2 odstotka) ter SNS (2,4 odstotka). Pri opredeljenih volivcih bi levica izgubila večino v državnem zboru.

Agencija Parsifal je za Nova24TV med 12. in 13. februarjem opravila javnomnenjsko anketo o podpori političnim strankam ter udeležbi na naslednjih volitvah.

Kot je razvidno iz javnomnenjske raziskave, je v zadnjem obdobju, po padcu vlade Marjana Šarca in pričetku pogovorov za oblikovanje nove razvojne koalicije, prišlo do večjih premikov. Rezultati kažejo na rast podpore SDS in vsem strankam, ki sodelujejo pri pogovorih, prav obraten trend je viden pri strankah, ki so zavrnile povabilo. K temu so pripomogli tudi medijski napadi proti največji parlamentarni stranki SDS.

 

Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (20,1 odstotka), kar je 1,8 odstotka več od zadnjega merjenja, sledi LMŠ (12,8 odstotka) s 4,4-odstotnim padcem, SD (6,5 odstotka), NSi (5,2 odstotka) in 0,8-odstotno rastjo ter Levica (4,9 odstotka). Opazen je tudi trend rasti podpore DeSUS (3,9 odstotka) in SMC (3,2 odstotka). Med osmoljenci je še SAB z 0,8-odstotnim padcem podpore. 35,9 odstotkov jih je neopredeljenih.

Med opredeljenimi razlike še bolj občutne
Med opredeljenimi volivci so razlike med strankami še večje, v tem primeru bi na volitvah prepričljivo zmagala SDS z 31,4-odstotno podporo, kar je 11,4 odstotka več pred zasledovalko LMŠ z 20-odstotno podporo. Tretja bi bila stranka SD z 10,2-odstotno podporo, sledi NSi z 8,1 odstotki, Levica 7,6, DeSUS 6,1, SMC 5, SNS 4,7, SLS+NLS 3,7, SAB 1,9, DD 1,2 in Pirati z 0,1 odstotno podporo.

 

 

Primerjava meritev skozi čas

Podpora SDS se je zvišala v primerjavi s prejšnjim merjenjem (s 26,0 na 31,4 odstotkov), in je še vedno pred LMŠ in SD. Podpora je padla strankama LMŠ in SNS. Zrastla je SD, SMC, Levici, NSi in DeSUS.

Kot je razvidno iz Parsifalove javnomnenjske raziskave, je 38 odstotkov vseh vprašanih odgovorilo, da bi se naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo. 15,9 odstotka jih je odgovorilo, da se volitev zagotovo ne bodo udeležili. Z oceno 4 je odgovorilo 24,1 odstotka anketirancev, 15,6 odstotka pa jih dvomi v svojo udeležbo.

V raziskavo je bilo zajetih 723 anketirancev, od tega 50 odstotkov žensk. Povprečna starost znaša 51,8 let, standardni odklon pa je 15,6 let. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (42,7 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (37,9 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (19,4 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,8 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (26,3 odstotka), 22,1 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,8 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (50,7 odstotka), sledi mesto (30,9 odstotka) in manjši kraj (18,4 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,0 odstotkov), sledita Podravska (16,0 odstotkov) in Savinjska (12,4 odstotka) regija.

Rok Krajnc