fbpx

[Ekskluzivno] To je Ciril Kafol – Golobičev povzpetnik v državnih telekomunikacijah!

Cirl Kafol. (Fotomontaža: Demokracija)

Predstavljamo vam Cirila Kafola, nekdanjega poslovnega direktorja Darsa v upravi Mateje Duhovnik. Velja za enega najtesnejših zaupnikov Gregorja Golobiča na področju telekomunikacij. V preteklosti je bil izvršni direktor hčerinske družbe One Makedonija, sedaj pa je zaposlen na sektorju za omrežje na Elektro Gorenjska. Tekom zgodbe vam bomo predstavili, kako so slovenski predstavniki v One Makedonija preko goljufije s SIM karticami zaslužili na sto tisoče evrov. Pomemben del Kafolovega omrežja je predstavljalo ameriško podjetje ELEKOM in nemško podjetje Fichtner. Kafol je bil osebno udeležen v režijo predaje 150 tisoč evrov makedonskemu vrhovnemu sodišču. Le to je spremenilo odločitev nižjih makedonskih sodišč in presodilo, da mora Makedonija plačati 1,9 milijona evrov. Predstavili vam bomo del poslovne poti Kafola v podjetju Informatika d. d., v kateri je na kreativen način postal strokovnjak za “kickback”. Vsi naši prišepetovalci so svoje navedbe podkrepiti z dokazi in dokumenti. Kafola med drugim pozivajo, če si upa soočiti pred televizijskimi kamerami.

Ciril Kafol ne velja za nepoznano ime v slovenski javnosti. V času vlade Boruta Pahorja je doživljal meteorske vzpone na funkcije v pomembnih državnih podjetjih. Leta 2010 je odmevala afera, da se je Kafol mimo javnega razpisa zaposlil v upravi direktorice Darsa Mateje Duhovnik. Opravljal je funkcijo poslovnega direktorja. Slovensko javnost je razburkal s pripravo javnega razpisa za elektronsko cestninjenje ABC. Kafol je uspešno zaključil javni razpis in pobegnil na državni Telekom. Nato je postal eden izmed nadzornikov, kasneje leta 2011 pa še izvršni direktor hčerinske družbe Telekoma Makedonija One.

V preteklosti se je veliko poročalo o smiselnosti nakupa makedonske družbe One in kosovskega Ipka. Marca 2009 je Telekom v nakupu makedonskega operaterja premagal Telekom Austria in Turkcell. Za prevzem podjetja je takratna uprava odštela 187 milijonov evrov. Zanimivo je, da sta oba konkurenta ponudila za polovico nižjo ceno. Vendar je vse to predstavljalo začetek prepletene poslovne poti Kafola. Nakup makedonskega operaterja je odlično izkoristil Kafol. V nadaljevanju vam bomo razkrili posle Kafola v Makedoniji, Nemčiji in Združenih državah Amerike.

Poslovni direktor DARS Ciril Kafol in izvršni direktor za cestninjenje Bojan Banfi. (Foto: STA)

Goljufija s SIM karticami
V svetu telekomunikacij je zelo priljubljen izraz “goljufija SIM kartic” (angleški prevod je SIM Box Fraud). V prevaro je vključeno nezakonito vzpostavljanje mednarodnih klicev z uporabo poceni predplačniške kartice SIM. Gre za večjo goljufijo podjetja, pri kateri so po klicu SIM kartico mobilnega aparata zablokirali. Splošno znano dejstvo je, da so mednarodne tarife za klicanje v tujino dražje kot klici znotraj omrežja. Sistem te goljufije omogoča goljufom lahek zaslužek. Do goljufij s SIM karticami pride, ko se goljufi združijo z mednarodnimi subjekti, da prek interneta preusmerijo mednarodne klice pred interneta in jih prekinejo preko lokalnega operaterja, da se vidi, da je bil klic opravljen znotraj omrežja. Prav takšne vrste goljufije so množično izvajali pod vodstvom Kafola v Telekomovi hčerinski makedonski družbi.

V nadaljevanju vam bomo predstavili, kako je potekal posel. V uredništvo smo pridobili kopico dokumentacije in elektronsko korespondenco med glavnimi akterji, ki razkriva vsebino pogovorov. Tako so komunicirali z inženirjem Stevom Hallom iz Farnhama v Veliki Britaniji. V sporočilu se omenja Azimija, ki je imel nalogo kupovati predplačniške kartice in jih pošiljati osebi iz Skopja. Posel je potekal tako, da je omenjena oseba kupila v mescu dni 4 tisoč SIM kartic. To je stalo malce več kot šest tisoč evrov.

V nadaljevanju je razvidno, da bo njegova plača znašala tri tisoč evrov, za vsakega posameznika dodatnih 500 evrov plus 500 evrov za gorivo. Za začetek tako Kafol predlaga, da si naj oseba Azimi s tem denarjem najde stanovanje v kosovski Prištini s priključkom na svetovni splet. V nadaljevanju še predlaga, da si naj kupi 100 aktivnih kartic. Ena kartica za aktiviranje je stala 20 evrov. Načrt je bil, da bi z aktivacijo stotih kartic padla umetna cena. Razliko med operaterji je pobral Makedonija One. To je le eden izmed primerov, kaj si je Kafol dovolil daleč stran od slovenske javnosti.

Telekom se je v preteklosti nekajkrat znašel v sodnih procesih v Makedoniji. Leta 2011 se je končal sodni postopek, ki se je pričel leta 2004. Zaradi izgubljene tožbe so morali v One plačati 2,6 milijona evrov. A popolnoma druga zgodba je bila tožba iz leta 2005, v katero je bil vpleten One. Leta 2014 so sodne inštance v Makedoniji na drugi stopnji odločile, da mora makedonska družba Telekoma plačati tri milijone evrov. Sledila je pritožba One na vrhovno sodišče v Makedoniji. Tam pa popolnoma drugačna odločitev kot na drugi stopnji. Nenadoma je morala država Makedonija plačati družbi One 1,9 milijona evrov. Sodba makedonskega sodišča je postala pravnomočna. A kot nam povedo odlični poznavalci takratnega dogajanja, so morali v Telekomu plačati 150 tisoč evrov vrhovnemu sodniku. Glavna operativca operacija sta bila Igor Rojs in Ciril Kafol. To so pripravljeni naši šepetalci podpreti z dokazi.

Nekdanji predsednik nadzornega svet Telekoma Slovenije Tomaž Berginc in član nadzornega sveta Ciril Kafol. (Foto: STA)

Kafol ustanovi ameriško podjetje Elokom
Ciril Kafol je zgodaj nakazal, da bo odlično poskrbel zase. Poznavalci njegovega osebnega delovanja zelo dobro vedo, da je Kafol “vedno v biznisu”. V Sloveniji je bil lastnik kar nekaj podjetij. Za svoja prenakazila je uporabljal dve subjekta, v katerem je imel delež. To sta bila Zavod za kakovost storitev in komunikacij in podjetje Volta, ter dve podjetji v tujini (imeni sta znani uredništvu). Lastnica zavoda je bila Ljudmila Kafol, delni lastnik Volta pa Kafol. Leta 2019 je Kafol Volto prodal makedonskemu državljanu Ristu Ristevskemu.

A Kafol je dodobra poskrbel za delujoč sistem, s katerim lahko državni denar priročno nakazuje preko drugih firm na svoj račun. Del svoje poslovne kariere je opravljal v Šešokovem imperiju Iskra. Skrbel naj bi predvsem za posle v Aziji, natančneje na Tajskem. Zelo plodovito je bilo obdobje med leti 2007 in 2012. Del Kafolovega omrežja je predstavljalo podjetje Fichtner v Nemčiji. Takrat je za nemško podjetje delalo 6 slovenskih inženirjev.

Tukaj v igro vstopa podjetje Elekom. Četrtega novembra 2007 je ustanovil podjetje Elekom v New Yorku. Podjetje sedeža v ZDA ni imelo, le registrirano je bilo v poslovnem registru ZDA. Sedež podjetja v Ljubljani je na Brilejevi 6 v Ljubljani. Kafol naj bi gotovino dvigal ne da bi plačeval davke. Vendar nam žvižgači glede Kafola zagotavljajo, da je ves denar, v katerih je bil udeležen Kafol potoval preko različnih davčnih oaz vse do Slovenije. Ob tem naj to ne bi bilo edino podjetje Kafola v tujini. Zneske na podjetje Volta pa si je nakazoval med 200 do 300 tisoč evrov za preplačane storitve, ki jih Telekom ONE sploh ni potreboval. Vse to pa je potekalo preko dveh slovenskih podjetij.

Sedež podjetja Elokom je na Brilejevi ulici 6 v Ljubljani. (Foto: Google street)

Kafol sprejemal “kickback”
Tako naj bi Kafol v preteklosti zagotavljal, da lahko uredi katero koli težavo. Predvsem pri davkih je zelo rad postavil ceno. Od leta 2012 dalje je s podjetjem Fihtner sodeloval preko dveh podjetjih v “offshore” oazah. Na ta način je iste inženirje, kot v preteklih letih, plačeval v gotovini in namerno utajil davke. Za svojo storitev je inženirjem zaračunaval tudi do 40 odstotkov vsega zneska, ki ga je Fichtner nakazal. Skupni znesek utajenega denarja naj bi bil nekaj manj kot milijon evrov.

Viri znajo povedati, da je Kafol kot direktor Informatika D.D. prejemal kickback-podkupnine od podjetij, ki so dobavljala Informatiki d.d. Del teh podkupnin so dobavitelji nakazovali kar na njegovo podjetje Volta. Od svojega partnerja je recimo zahteval, da ne sme nikomur povedati, razširjati ali govoriti o projektih, v katerih sodeluje Kafol. V zameno mu je nudil podkupnino v znesku 10 tisoč evrov. V vseh teh primerih je Kafol deloval kot vodja hudodelske združbe, ki jo je sam organiziral.

Žvižgači Kafola izzivajo, da naj demantira navedbe, ki so podane v članku. Za vsako napisano besedo imajo dokaze in dokumente, s katerimi lahko Kafola hitro spravijo v težave. Vendar to je le začetek. Pripravljeni pa so se s Kafolom soočiti tudi pred televizijskimi kamerami. Vsa ta vprašanja smo poslali Kafolu na elektronski naslov Elektro Gorenjske in na njegov mobilni telefon. Prijazno nam je napisal, da nam bo odgovore posredoval do večera, a jih do konca redakcije še nismo prejeli.

Podjetje Elokom.

Zavod za kakovost storitev in telekomunikacij.

Luka Perš