Erjavec očitno našel zasilni izhod! Mu bo uspelo zrovariti pot do Bruslja?

Foto: STA

Že dlje časa je govora o tem, kako si dolgoletni politični kameleon Karl Erjavec prizadeva za vrnitev na slovensko politično sceno. Iz tega razloga seveda ne čudi, da je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je s prepričljivo zmago na mestu predsednika stranke nadomestila Erjavca, vseskozi tarča napadov. Kljub temu, da poskušajo mainstream mediji ustvarjati vtis, kako pokrajinski odbori ne zaupajo Pivčevi, s tem ko potencirajo tiste marginalne, ki so ji nenaklonjeni, pa očitno še sam Erjavec ne verjame več v to, da mu bo uspel velik povratek v slovensko politiko.

Na račun nenehnih medijskih napadov in v ozadju zrežiranih afer smo priča nejasnostim okrog tega, kdo bo tisti, ki bo v nadaljevanju vodil stranko. Povsem mogoče je, da bo na prihajajočem kongresu DeSUS slavila Pivčeva. Med možnimi zmagovalci se omenja tudi ministra za zdravje Tomaža Gantarja ali pa koga izmed poslancev stranke. Izključena ni niti možnost, da se bo tranzicijska levica preprosto odločila, da je napočil čas za potop DeSUSa.

Erjavcu je po poročanju Požareporta postalo jasno, da mu rušenje Pivčeve z namenom, da bi se vnovič povzpel na vrh stranke, ne more uspeti. Znotraj stranke namreč ne uživa zadostne podpore, prav tako ne znotraj poslanske skupine. Če se spomnimo na strankin kongres v mesecu januarju, lahko vidimo, da sta mu glas podpore namenila le poslanca Franc Jurša in Ivan Hršak. Jurij Lep in Branko Simonovič sta namreč v Pivčevi videla rešitev za stranko, ki je na zadnjih parlamentarnih in evropskih volitvah doživela sramotni poraz. Robert Polnar pa na zadnjem kongresu ni glasoval, ker naj bi želel ostati nevtralen.

Obetal naj bi si mesto veleposlanika
“Gantar, ki danes ruši Pivčevo, je tedaj rušil Erjavca, danes pa velja za tako imenovanega “naravnega naslednika” Pivčeve na vrhu DeSUSa. Številni so tudi mnenja, da se Gantar za predsednika tako rekoč ponuja, kar sam sicer zanika,” navaja Požar in ob tem poudarja, da v zakulisju Erjavec še vedno rovari med člani stranke, da bi ti obrnili hrbet Pivčevi in pa tudi proti Gantarju. Erjavec naj bi našel nov cilj h kateremu stremi. Želel naj bi si namreč postati veleposlanik v eni izmed držav v Evropski uniji (EU). Najbolj povšeči naj bi mu bi bila Belgija, ki predstavlja prestolnico EU, saj je bil leta 1960 rojen v Aiseau v Belgiji.

Foto: STA

Dolgoletni izsiljevalec koaliciij je po porazu na volilnem kongresu sicer pojasnil, da se umika iz politike. Kmalu po tem pa je podal še odstopno izjavo z mesta ministra za obrambo v Šarčevi vladi. “Umikam se iz politike in bom podal tudi odstop s položaja ministra za obrambo. Bil sem od leta 2004 v vseh vladah do sedanje aktualne vlade, minister na različnih resorjih. Po odločitvi kongresa, da ne bom več vodil stranke DeSUS, ne vidim več razloga, da bi bil še naprej minister oziroma član vlade.” Očitno pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Po dolgoletnem delovanju v slovenski politiki, umik iz javnega življenja za nekatere očitno le ni tako enostaven, kot se je morda sprva zdel.

Erjavec zakuhal kup afer

Kljub temu, da je Jurša na nedavni novinarski konferenci DeSUS povedal, da se stranki pod vodstvom Pivčeve v njeni 30-letni zgodovini naj ne bi zgodilo, da bi postala stranka afer, je jasno, da temu niti slučajno ni tako in da ima očitno poslanec velike težave s spominom. Erjavec je namreč veljal za pravega mojstra afer. Te je zakuhal tako v prvi in drugi Janševi vladi, kot tudi v vladi Mira Cerarja, Alenke Bratušek, Marjana Šarca. V vlogi obrambnega ministra v prvi Janševi vladi je Erjavec najel luksuzno poslovno letalo, čeprav je bilo članom vlade naloženo, da naj potujejo z običajnimi letalskimi linijami. Kljub temu, da so se posli v povezavi z afero Patria odvijali na obrambnem ministrstvu, je vsa gonja doletela Janšo, Erjavec pa se je iz vsega spretno izmazal in opisoval, kako je bilo vse skupaj transparentno.

Foto: STA

V času Pahorjeve vlade se je Erjavec zapletel v afero kante, ko je zasedal mesto ministra za okolje. Ker so Računsko sodišče zmotili ukrepi ministra za okolje na področju okoljskih dajatev za vzpodbujanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki so jih označili kot zelo slabe in neustrezne, ukrepe na področju načrtovanja aktivnosti izdelave predloga financiranja ravnanja z odpadno embalažo pa kot nezadovoljive, se je Erjavec moral posloviti. Nedotaknjen pa je ostal v primeru drugih afer: ko se je v času druge Janševe vlade zapletel v afero ponarejenega spričevala poslanca Desusa Ivana Simčiča in v primeru afere vseh afer- arbitraža, ko je Erjavec vodil slovensko zunanjo ministrstvo.

Karl Erjavec (Foto: STA)

Svojo funkcijo je Erjavec namreč vzel preveč lahkotno in se na ves glas hvalisal, kako naj bi se Sloveniji neformalno obetala določitev stika z odprtim morjem. Kljub temu, da je sledila prisluškovalna afera, Erjavec ni začutil potrebe po tem, da bi prevzel odgovornost in odstopil. Erjavec je bil sicer posredno vpleten tudi v največjo bančno afero v prejšnjem desetletju, Irangate. V času njegovega ministrovanja se je namreč ponovno odprlo slovensko veleposlaništvo v Teheranu. V času vlade Marjana Šarca pa je na mestu obrambnega ministra krivdno razrešil brigadirja Miha Škerbinca z mesta poveljnika poveljstva sil zaradi vojaške vaje z ameriško vojsko na vojaškem poligonu Poček.

Ker je tudi volivcem DeSUS-a postalo jasno, da ima Erjavec cel kup masla na glavi in je poln praznih obljub, ne čudi, da je stranka pričela izgubljati volivce. Njegovi kiksi pa so postali moteči tudi za članstvo stranke, zaradi česar se je moral posloviti. Glede na to, da je Erjavec v vlogi zunanjega ministra dokazal, da nikakor ni kos svoji funkciji, se človek vpraša, kako je mogoče, da sedaj računa celo na veleposlaniško funkcijo? Mu bo mar uspelo, ali pa je breme, ki ga nosi, vendarle pretežko?
Nina Žoher