fbpx

Evropska poslanka Romana Tomc: Ministra Mesca bi morali odstraniti s položaja

Evropska poslanka Romana Tomc in minister za delo Luka Mesec. (Foto: Ana Gregorič, STA)

“Minister Luka Mesec mora po veljavnem zakonu o dolgotrajni oskrbi zagotoviti dodatna sredstva zaradi povišanja stroškov dela‼️ Sredstev je dovolj. Tretji odstavek 130. člena je jasen. Seveda jih zdaj ne bo in bo prevalil vse na pleča oskrbovancev,” poslanec Hoivik odgovarja na izmotavanje in nesposobnost ministra Mesca. 

Več kot očitno je, da bomo še kakšno leto dni poslušali infantilne izgovore, kako je za nesposobnost vlade Roberta Goloba in njenih ministrov kriva bivša vlada Janeza Janše oziroma desna opozicija. Medtem ko je za razvite zahodne demokracije običajno, da mediji dosledno bedijo nad delom vsakokratne oblasti, ne glede na njeno nazorsko usmeritev, pri nas temu ni tako. Če je bila sleherna poteza prejšnjega premierja in njegovih sodelavcev ves čas pod drobnogledom dežurnih kritikov, je sedaj povsem drugače. Nič več seciranja na prafaktorje, pa naj gre za še tako hude kikse. Še tako velika bedastoča, ki jo “zagruli” Golob, je prikazana kot sprejemljiva, celo simpatična in ljubka …

Denimo javna RTVS in STA nazadnje posebej izpostavljata besede ministra za delo Luke Mesca, da bodo zaradi referenduma o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi, z jesenjo, oskrbnine v domovih za starejše višje kar za 22 odstotkov! Kot še poroča STA, naj bi vlada po Meščevih besedah nameravala prestaviti pričetek izvajanja tega zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Obenem naj bi imela namen domovom za starejše, v jesenskem času, zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov. Posledično naj bi lažje preživeli tudi zaradi novih normativov na kadrovskem področju.

Zakon o dolgotrajni oskrbi. (Foto: posnetek zaslona)

Po ministrovem prepričanju pa je SDS-ova vložitev pobude za pričetek postopka za razpis referenduma o spremembah zakona padla v vodo, domovi pa bodo posledično ostali brez obljubljenega dodatnega denarja. Za dodatna pojasnila smo se obrnili na evroposlanko Romano Tomc iz vrst SDS-a, ki je opozorila, da gre za izgovore zaradi ministrove nesposobnosti: “Ministra, ki razlaga, da bodo cene oskrbnin v domovih za starejše višje zaradi referenduma, bi morali odstraniti s položaja, ali zaradi nesposobnosti, ker ne obvlada svojega dela in ne zna zagotoviti denarja za plače zaposlenih v DSO, ali pa zato, ker laže.”

Nevzdržno stanje se z zamikanjem uveljavitve zakona skuša vzdrževati še naprej“Danes je Luka Mesec na funkciji ministra, kjer se pričakuje njegovo ukrepanje. Ne zanima nas iskanje razlogov, zakaj se česa ne da narediti. Zanimajo nas rešitve.” Domovi za starejše so bili celo desetletje zapostavljeni, kadrovsko podhranjeni, oskrbovalcev ni dovolj, plače so bile in so še slabe, tudi prostorske kapacitete so premajhne, zgradbe so bile večinoma neustrezno opremljene za učinkovito obvladovanje epidemije koronavirusa. To je bilo stanje, do katerega je pripeljalo podcenjevanje demografskih razmer. Covid-19 je na zelo grob način razgalil situacijo, za katero se je vedelo že dolgo, vendar se jo je potiskalo na stran. Takšno nevzdržno stanje in izogibanje reševanju situacije se z zamikanjem uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi skuša vzdrževati še naprej. “Skrajno škodljivo in nedopustno.”

Ajdovščina, DSO. Za dvig oskrbnin za 20 in več odstotkov bo kriva zgolj in samo nesposobnost ministra Mesca, da zagotovi sredstva. (Foto: STA)

Danes so razmere  v domovih za starejše vseeno precej boljše, kot so bile. “V zadnjih dveh letih je bilo veliko narejenega. Zagotovljena so bila tudi evropska sredstva. Za piko na “i” je bil končno sprejet tudi zakon o dolgotrajni oskrbi kot krovni zakon, ki bo sistemsko urejal celotno področje, ne le institucionalne oskrbe, ampak tudi oskrbo na domu, e-oskrbo, nadomestila za družinske člane, nadomestila in še mnogo več.” Težko je razumeti, čemu tak odpor in kateri so resnični vzroki za to, da skuša vlada za vsako ceno preprečiti izvajanje zakona. Cena za nadaljnje zavlačevanje bo res visoka in se bo merila v zmanjšani kakovosti življenjskih razmer ter v končni fazi celo z izgubljenimi življenji, ki bi bila lahko rešena, če bi storitve oskrbe prišle pravočasno. Z referendumom skušamo preprečiti ravno to škodo.
Kdo bi se “mastil” na račun upokojencev?! 
 “Skušamo doseči, da bi se dolgotrajna oskrba začela izvajati takoj, ne pa enkrat v prihodnje, kot to želi vlada.” Ob tem seveda obstaja nevarnost, da bo prihodnost zamaknjena v neskončnost, v tem času pa bo denar, ki je namenjen za to, izpuhtel neznano kam. “Poleg tega nam zaradi neizpolnjevanja obljub, danih Evropski komisiji, kjer dolgotrajna oskrba predstavlja enega od mejnikov, grozi tudi izguba evropskih sredstev.” Dolgotrajna oskrba ni stvar politične ideologije niti velikih kapitalskih interesov. Gre preprosto za to, ali smo kot družba dovolj zreli za to, da skrb za starejše prepoznamo kot eno izmed osnovnih norm, kot nekaj, kar je samo po sebi umevno. Prve poteze Golobove vlade so več kot jasno pokazale, kaj so prioritete nove oblasti. Če sodimo po dejanjih in ne po praznih besedah, to zagotovo niso starejši.

Domen Mezeg