Evropski svet sestankoval preko videokonference: Slovenski premier pozval Evropsko komisijo k pospešitvi postopkov pri skupnem naročilu medicinske in zaščitne opreme

Predsednik vlade Janez Janša. (Foto: Urad predsednika vlade)

“Razsežnosti krize so resnično velike in imajo lahko velike in usodne učinke na koherentnost EU ter ekonomske in monetarne unije. Glede na izredne okoliščine je Slovenija podprla pobudo za skupni dolžniški inštrument,” je izpostavil slovenski premier Janez Janša na videokonferenci Evropskega sveta.

Predsednik vlade Janez Janša je sodeloval na videokonferenci evropskih voditeljev, ki jo je sklical predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Voditelji so obravnavali ukrepe za omejitev širjenja virusa, dejavnost institucij za zagotavljanje nujne medicinske in zaščitne opreme, podporo spodbujanju raziskav, ukrepe za obvladovanje socialno-ekonomskih posledic epidemije ter pomoč pri vrnitvi državljank in državljanov, ki so obtičali v tretjih državah.

Predsednik vlade Janez Janša je pozdravil doslej sprejete ukrepe evropskih institucij. Glede na urgentnost situacije je Komisijo pozval k pospešitvi postopkov in dobave v sklopu skupnega naročila nujne medicinske in zaščitne opreme. Zahvalil se je Češki za pomoč pri zaščitni opremi.

Voditelji sedemindvajseterice članic EU so imeli videokonferenco pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. (Foto: epa)

Evropska unija potrebuje boljši pretok informacij in izkušenj
Med drugim je Janša izpostavil strateški vidik zaščitne opreme v tej krizni situaciji, ki je primarnega pomena, tako kot to v stanju vojne velja za municijo. Pomembno je tudi vprašanje institucionalne sposobnosti predvidevanja. Na mestu je vprašanje, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila tako pozno. Na EU ravni se je Janša zavzel za  boljšo koordinacijo in hitrejši pretok informacij in izkušenj. Izjemnega pomena pa je tudi ustrezno in pravočasno ukrepanje za blažitev socialnih in ekonomskih posledic krize.

Evropska unija pozvala Evropsko centralno banko, naj naredijo ustrezen akcijski načrt po koncu zdravstvene krize
Voditelji so se tudi strinjali, da je potrebno začeti pripravljati ukrepe za ponovno normalno delovanje družb po koncu krize. Za to bo potrebna celovita strategija izhoda iz krize. V ta namen so pozvali predsednico Komisije in predsednika Evropskega sveta, da se ob posvetovanju z ostalimi institucijami, zlasti pa z Evropsko centralno banko, lotita predloga časovnega načrta za obnovo in ustreznega akcijskega načrta.

Evropska centralna banka bo odločilna, ali bo evro preživel zdravstveno krizo epidemije virusa covid-19 v Evropski uniji. (Foto: epa)

Ključna razprava je potekala prav glede ukrepov za obvladovanje socialno-ekonomskih posledic pandemije. Voditelji so pozdravili dosedanje ukrepe Evropske centralne banke in Evropske komisije. Razprava se je osredotočila na nadaljnje ukrepanje. Evroskupino so povabili, da v roku dveh tednov predstavi predloge odziva, ki naj bodo ustrezni naravi tega izziva brez primere.

Luka Perš