fbpx

Facebook zablokiral stran tednika Družina: Gre za akcijo moralnega miličnika “Spletno oko” s FDV?

Fakulteta za družbene vede. (Foto: Nova24TV)

“V torek, 27. oktobra, zjutraj je na našem Facebook profilu druzina.si izginila naslovnica in vse vsebine s povezavo na našo spletno stran www.druzina.si,” so zgroženi zapisali na spletni strani tednika Družina, ko je bil njihov profil na družbenem omrežju Facebook nenadoma blokiran. Ob tem so se kritično odzvale tudi mnoge vidne slovenske osebnosti, ki so prepričane, da ne gre za golo naključje, ampak bi pri vsem skupaj lahko imele prste vmes FDV-jevske “lovke” oziroma moralni strokovnjaki, združeni pod imenom “Spletno oko”, ki se kot kaže, intenzivno borijo proti vsem in vsakomur, ki ne ustreza njihovi kulturno-marksistični šabloni. 

“Lahko @FDVLjubljana to pojasni?”, se je na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša ob Facebookovi nenadni blokadi spletne strani www.druzina.si, ki je znana po svojem zagovarjanju pravice do življenja in tradicionalne družine. Kot kaže je Facebook blokiral celotno domeno “druzina.si”, tako da ni dovoljeno deljenje vsebin, prejeli pa naj bi celo opozorilo, da jim blokirali objave”, s čimer bi stran postala dostopna samo še skrbnikom. “Tednik Družina @druzinadoo žrtev FDV moralnih cenzorjev Facebooka za Slovenijo?” pa se je vprašal znani borec za pravice otrok Aleš Primc.

Boštjan Debevec z Družine ob tem seveda upa, da gre zgolj za tehnično napako, in da ne gre za blokado njihovih vsebin podpore življenja ter temeljnih človekovih pravic. Obenem je izrazil še veselje za vsakogar, ki bi novico delil naprej oziroma se z vprašanji obrnil kar na Facebook. Da gre po vsej verjetnosti za cenzuro, pa je opazil tudi Tomaž Štih pod vzdevkom Libertarec, ki je sicer tudi priznani računalničar, in ki je zapisal svojo šokantno ugotovitev: Cenzura je na več nivojih. Pravkar sem trikrat poskusil objaviti novico na svojem FB profilu. FB mi je preprečil vse tri poskuse, dokler je novica vsebovala besedo druzina.si.” 

“Ko sem spremenil v druzina pika si – je FB pustil objavo.” Oglasil se je tudi priznani družbeni komentator Žiga Turk, ki je ob tem zapisal: “Nesvoboda govora po okusu Levice in levice?” Brez komentarja pa ni ostal niti direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija, ki je stvar opisal sledeče: “Grozljivo, kako nekateri, ki so plačani iz javnih sredstev, želijo onemogočiti v javni debati vse druge, ki se z njimi ne strinjajo.” 

So za vse skupaj krivi FDV tovariši s “Spletnega očesa”?
Da gre v resnici za tovarišijo s FDV-ja, zaenkrat še ne moremo potrditi in bi jih bilo krivično kar obdolžiti tega pristranskega dejanja oziroma posredovanja v tujini, je pa sum upravičen, saj so se v preteklosti že izkazali. Vse poti zaenkrat vodijo k njim. Ni čudno, da se je Fakultete FDV prijel tudi vzdevek “Fakulteta državne varnosti”. Tam namreč kraljuje tako imenovano “spletno oko”, nekakšna medmrežna “udba”, ki jo levi ideologi vidijo kot “angela varuha” “sodobnih”, “modernih” vrednot.

Obenem se razglaša za velikega borca proti tako imenovanemu “sovražnemu govoru”, a v resnici kot kaže zgolj proti vsemu, kar ne ustreza okalupiranemu kulturno-marksističnemu pogledu na ta svet. Po naših internih informacijah so se podobne težave dogajale tudi na nekem drugem spletnem portalu, in sicer zgolj ob omembi “bogokletne” besedne zveze “Identitarno gibanje” oziroma “Generacija identitete”. Ob tem je jasno kam pes taco moli.

Na Spletnem očesu glede svojih aktivnosti ostajajo skrivnostni
Lansko leto 18. junija, se je na Fakulteti za družbene vede začel posvet o tako imenovanem sovražnem govoru z naslovom “Sovražni govor – lokalni odzivi na globalno nevarnost”. V sklopu predavanj je nastopil tudi vodja Centra za družboslovno informatiko, Andrej Motl s Spletnega očesa, ki je predstavil rezultate spremljanja sovražnega govora na družbenih omrežjih. Na Nova24TV smo želeli izvedeti, ali je pri njihovem delu šlo za pristransko in selektivno onemogočanje vsebin na podlagi ideoloških kriterijev, vendar nam protagonisti “spletne policije” niso postregli s konkretnimi odgovori.

Motl je ravno tako povedal, da so od konca leta 2016 izvedli štiri monitoringe, največ pa naj bi na področju odstranjevanja “vsebin sovražnega govora” storil Facebook, ki je delež odstranitev v času prvega monitoringa z 28 odstotkov povečal na 82 odstotkov v času zadnjega monitoringa. Vse prijave, ki so jih v okviru štirih monitoringov oddali na prijavni točki, so se po trditvah Motla nanašale na sovražni govor, ne na žaljiv govor.

Na Spletnem očesu skrivajo konkretne primere, ko so “morali” ukrepati, menda na podlagi 297. člena Kazenskega zakonika RS
Z Motlom smo govorili tudi po telefonu. Zanimalo nas je, ali lahko navede specifičen primer, pri katerem je prišlo do umika vsebine z družbenih omrežij. On pa je za Nova24TV povedal, da so bili prijavljeni komentarji, do ukrepov pa je prišlo na podlagi 297. člena Kazenskega zakonika RS o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ob tem je dodal, da primerov žal ne more navesti. Ko smo vprašali, zakaj primerov ni mogoče navesti, nam je Motl povedal, “da ti primeri, s katerimi se ukvarja prijavna točka, se niso nikoli v 12-letni zgodovini objavljali”. Razlogov za to je po Motlovih trditvah več, “takšna je tudi narava našega projekta”, je pojasnil.

A to je zgolj odzivnost socialnih omrežij; ko enkrat vzamemo za primerjavo uradno statistiko, ki je objavljena na spletni strani Spletno oko, se pojavi vprašanje o resničnosti trditev pregona na podlagi 297. člena kazenskega zakonika. Namreč, statistika, ki zajema obdobje 2007-2017 in je dostopna na spletni strani Spletno oko, kaže, da je organizacija v desetih letih prejela 16.685 prijav “sovražnega govora”. A od tega jih je bilo zgolj 541 posredovanih policiji. Od teh 541 prijav pa jih je v zvezi s kršitvijo 297. člena policija obravnavala zgolj 470.

Na FDV se vse bolj osredotočajo na spletne velikane in ne več na kazenske prijave
Kakor je razvidno, postaja vedno bolj jasno, zakaj se Spletno oko v sklopu FDV čedalje raje osredotoča na spletne velikane in ne več na kazenske prijave. Namreč, če na socialnih omrežjih beležijo med 75- in 100-odstotnim deležem odstranitev prijavljenih primerov sovražnega govora, je ta delež, ko pride do pregona s strani uradne oblasti, daleč nižji. 470 obravnavanih primerov je namreč pičlega 2,8 odstotka vseh prijav. Ravno tako zanimiva je Motlova trditev, da prijave sovražnega govora na spletu potekajo v skladu z 297. členom kazenskega zakonika. Na mestu je namreč vprašanje, kako to, da teh kršitev niso niti sami zaznali v več kot 15 tisoč prijavljenih primerih?

Družbeno omrežje Facebook, ki mu pri pregonu sovražnega govora kot zanesljiva špiclja med drugim pomagata z davkoplačevalskim denarjem financirana FDV in Mirovni inštitut, gre pri svojem delovanju vse dlje. Lani so izbrisali objavo, v kateri je Nova24TV na svoji Facebook strani delila članek, v katerem smo razkrili etnično ozadje povzročiteljev kriminalnega vala na Kočevskem, čemur so se osrednji mediji izogibali, prav tako pa je bil onemogočen zasebni profil administratorja strani. Šlo je namreč za zapis o ciganskih tolpah in migrantih, s katerimi ima občina vse več varnostnih težav, prispevek pa so označili za “sovražno vsebino”. Očitno v tej državi nihče več ne ne spoštuje ustavno zagotovljenih načel o svobodi govora in tiska, prišli smo celo tako daleč, da se ne sme več pisati resnice.

Cenzura članka na spletni strani Nova24TV zaradi kritiziranja ciganov in migrantov. (Foto: Nova24tv, posnetek zaslona)

Domen Mezeg